Z Janšo in njegovo koalicijo in stranko in z desničarji nasploh ni dobro češenj zobati. Zatorej le previdno in premišljeno, če se z njimi mislite prerekati. Ker nikoli ne morete vedeti, kdaj in kaj bo priletelo nazaj.
Lahko se vam recimo zgodi, da se boste nekega dne znašli pred vojaškim sodiščem pod obtožbo, da ste veleizdajalec, sokriv za izbruh bratomorne državljanske vojne!
Zlopamtilo
Oni so zlopamtilo. Zapomnijo si vse vaše napake. Po mojem imajo štazijevsko vestno sortirane kartončke z evidenco vsega, kar ste vsi kdaj bleknili. In ker tudi kot nasprotniki janšistov niste nezmotljivi, se je tega verjetno nabralo že za eno célo Gotenico.
In tako kot znajo vsak vaš očitek pervertirati, ridikulizirati, relativizirati - in to včasih celo ne brez soli -, bodo tako naredili tudi tokrat. Očitek, da pa se je SDS zdaj res dokončno utrgalo, ko je v svojih predkongresnih resolucijah izrazila preroško bojazen, da "usodno zaostrovanje razmer … lahko vodi v obnovitev državljanske vojne", vam bo namreč priletel nazaj v glavo kot bumerang.
Dva hudobna policaja in en good cop
Da je SDS poslala v prve bojne vrste beligerentnega hujskaštva pod krinko zagotavljanja ustavnega reda dva svoja najbriljantnejša uma - dr. Vinka Gorenaka in mag. Branka Grimsa -, je razumljivo in do neke mere tudi pomirjujoče.
Grims in Gorenak sta v bistvu marginalca, ki sama kompenzirata svoj status v stranki s tem, da sta še bolj janšasta od najbolj janšastega. Po drugi strani pa si ju SDS špara za posebne priložnosti, kadar hoče testirati provokativno in še bolj radikalizirano, a neobvezno, eksperimentalno politiko, od katere se lahko na lepem distancira.
Grims in Gorenak hvaležno nastopata v vlogi dveh hudobnih policajev samo zato, da lahko Janša kdaj pa kdaj potem izpade kot good cop - da ne rečem že kar varuh človekovih pravic.
Državljanske vojne verjetno ne bo. Bo pa zagotovo Janša izpadel kot tisti, ki jo je v zadnjem momentu preprečil.
Pošast komunizma
Po drugi strani se zdi nelogično, da največja vladna stranka bilda svojo politično paranojo predvsem na primeru Levice, ki sicer ni najmočnejši politični nasprotnik SDS in/ali vlade.
Je pa res, da je Levica najbolj subverzivna do ustaljenega reda - ne seveda ustavnega - in kot taka najprikladnejša tarča desnega radikalizma. Levica je bavbav, tako rekoč manifestna in manifestativna pošast komunizma, ki se plazi po Sloveniji.
Nemalo zaslug za to, da zdaj pada po Levici, ima tudi njen (in njej) lastni radikalizem. Zlasti Kordiševe bučne metafore kot tista znamenita s teranjem kapitalistov z bajoneti v morje, pa naj plavajo na Kajmanske otoke ali kam, niso najbolj gladko asfaltirale avtocestne bližnjice v demokratični socializem.
Lokavost strategije SDS
Lokavost strategije SDS - in vlade, jasno - je v tem, da spretno izkorišča napake svojih nasprotnikov. Tako politične kot državljanske opozicije. Vsako njihovo najmanjšo, tudi benigno neprimernost zna obrniti proti njim in iz muhe narediti letečega slona.
Ubi Janšo? Smrt janšizmu? Prelivanje fake krvi pred ministrstvom za kulturo? Prešpikane lutke premierja in par zažganih stolov pred državnim zborom?
Menda ja niste mislili, da boste z jezikovnimi figurami in vudu happeningi dosegli kaj drugega, kot da vas bodo primerjali z nacisti?! Oni vas! Oni, ki jih vi sami zmerjate s fašisti! Oni, ki vam očitajo, da vaša gesla pomenijo, da hočete ubiti 220.000 ljudi na ljubljanskih ulicah in trgih!
Oni zmerjajo vas! Ta svet je totalno iz tira.
Gandijevska nepokorščina
Vlada in SDS opravičujeta in utemeljujeta svoj lastni politični radikalizem z državljanskim radikalizmom levice (in Levice) in ostalih ozaveščenih. Še več! V kontekstu spirale, v katero smo se pustili potegniti, vlada in SDS prikazujeta svoj politični radikalizem kot nekaj najbolj normalnega na svetu, vašega državljanskega pa kot napoved pogromov nad zadnjimi branitelji ustavnosti in domoljubja.
Ideja se zdi nora v dani situaciji. Toda ne morem verjeti, da še noben levi strateg ni ugotovil, da je gandijevska nepokorščina edini odgovor na desničarsko divjaštvo. Ker šele na mirnem in dostojanstvenem, da ne rečem vzornem ozadju bi se radikalizem vlade pokazal kot to, kar v resnici je - in ostal brez za lase privlečenega zrcalnega opravičila.