Matic Sever
Okrasne trave niso le mehke in nežne, na vrtu lahko odigrajo tudi zelo elegantne vloge, določene vrste pa zaradi veličine ali barve poskrbijo za dramatične učinke. Z njimi lahko tudi močno poudarimo tretjo dimenzijo, zaradi prosojnosti le delno zapiramo poglede in vrtne kotičke naredimo bolj skrivnostne. Čeprav smo izredno vizualna bitja, pa vendarle ne gre spregledati tudi dejstva, da predvsem višje trave v zelenem ali suhem stanju na vrtu poskrbijo za zvok, ko se v vetru stebla in listi drgnejo med seboj.
Mnoge trave s suhimi socvetji se obdržijo še globoko v zimo
Ker je v naše kraje legla jesen, se nekateri že počasi pripravljajo na čiščenje vrtov. Seveda je vrhunec lepega barvnega ognjemeta še pred nami, s koncem oktobra se bo slika hitro spremenila in škarje bodo zapele. Vse pa ni tako zelo enostavno, vsaj pri okrasnih travah ne. Marsikatera je zimzelena ali delno zimzelena. Verjetno je bil naš namen s tako vrsto okrasiti vrt tudi v hladnem delu leta in bi bila rez jeseni velika napaka. Kaj travam pravzaprav najbolj ustreza? Najbolje, da si pogledamo po skupinah in rodovih.
Listopadne visoke trave
Pa za primer vzemimo zelo pogosto sajene kitajske trstikovce ali miskante (Miscanthus). Ti so na voljo v različnih višinah, največ vrst in sort pa je visokih in v gručah ustvarjajo močne učinke. Zaradi te impozantnosti, veličastnosti so primerni tudi za uporabo na velikih parkovnih površinah. Predvsem višje sorte so močne pokončne rasti in tudi v suhem stanju kljubujejo zimskim razmeram, zato je na mestu vprašanje, ali jih sedaj sploh porezati. Če nimamo sorte, ki jo je poležalo jesensko deževje, je najbolje, da miskant pustimo in ga porežemo februarja ali marca do tal.
Posebnost v tej kategoriji pa je pampaška trava. Če je miskantom vseeno glede časa rezi, ker so odlično prezimni in jih prav nič ne moti tudi jesenska rez, pa pampaška trava zaradi mejne prezimnosti, ki se sicer s toplejšimi zimami izboljšuje, predvsem na izpostavljenih in hladnejših legah bolje prezimi, če ji pustimo suho listje do pomladi ali pa tega celo povežemo v snop. O estetiki takih šopov imam svoje mnenje, a to za sedaj pustimo ob strani.
Listopadne srednje visoke in nižje trave
Take so različne perjanke (Pennisetum alopecuroides), šašulice (Calamgrostis), okrasno proso (Panicum virgatum) … Mnoge so s suhimi socvetji, ki se dobro obdržijo tako lepe še globoko v zimo, da jih je škoda porezati, tiste pa, ki so konec jeseni neugledne, kar porežimo. Odločamo se torej na podlagi svojega videnja lepega v teh travah, je pa v tej kategoriji že več takih, ki so bolj nežne ali pa zaradi bolj fontanastega načina rasti v širino bolj občutljive na sneg, ki jih grdo poleže. Sam take trave torej porežem, ko jih zimsko vreme izmaliči, če pa je zima suha, jih puščam do marca.
Zimzelene trave
Take so mnoge bekice (Luzula), veliko šašev (Carex), pa razno ločje (Juncus), kačje brade (Ophiopogon) … Čeprav vse botanično gledano niso prave trave, jih v vrtnarstvu obravnavamo kot okrasne trave. Te smo najverjetneje na vrt posadili z razlogom, da bo zima zelena ali kako drugače obarvana, torej bi bila rez jeseni naravnost smešna. Če te vrste uspevajo na zelo toplih, zavetnih legah, najverjetneje niti spomladi ne bodo potrebovale rezi, drugje pa se odvisno od zimskim razmer lahko zgodi, da jim del listov porumeni, porjavi. Ker se ta porjavelost običajno s spomladansko otoplitvijo še poveča, je najbolje marca šope teh trav porezati temeljito na višino le nekaj centimetrov.
Delno zimzelene
Take so predvsem rušnate masnice (Deschampsia) nekatere vilovine (Sesleria) in na primer nekatere bodalice (Stipa). Tem vsaj del listov začne odmirati jeseni, del pa jih ostane zelenih. Ponovno se odločamo glede na videz oziroma kaj nam je všeč. Nežna bodalica tudi skoraj suha deluje prekrasno, prav tako jesenska vilovina in še bolje pisana vilovina, a če vas motijo posušena socvetja in nekaj suhih listov, potem jih pač porežite na nekaj centimetrov konec jeseni. Če jih boste pustili neporezane, za škarje obvezno poprimite konec februarja ali marca in pripravite teren za novo rast.
Spomladi pa le ne odlašajte
Če povzamemo: veliki večini okrasnih trav je popolnoma vseeno, ali so porezane jeseni, pozimi ali pred pomladjo, gre bolj za to, kaj je všeč vam oziroma kaj želite na vrtu gledati pozimi. Velja pa opozoriti, da z rezjo v začetku pomladi ne odlašajte predolgo, saj ko bodo trave enkrat odgnale, jim boste poleg starih suhih listov porezali tudi del novih, poleg tega pa boste v večjih gredah poteptali tudi morebitne spomladanske čebulnice, ki bodo že pričele kukati na dan.
