Matic Sever
Senčni deli vrta so v vročih poletnih dneh zelo obiskani. Pravzaprav so dandanes vrtovi brez sence, z redkimi izjemami, kjer res ne gre, slabo načrtovani in tako uporabnikom neprijazni. Zelo vročih poletij bo vse več, zato poskrbimo, da bo tudi v senci lepo.
Senčni kotički veljajo za temačne, nezanimive in v najslabših primerih se mnogi trudijo z najbolj trpežnimi rastlinami, da bi imeli vsaj nekaj zelenja, kaj šele cvetja. Je pa večina senčnih območij zasenčena le delno ali pa del dneva tja vseeno posije sonce in si tam lahko privoščimo mnogo več kot le zelene pokrove bršljana.
Listi sladkega krompirja so odlični za kombiniranje z močno cvetočimi rastlinami
Take vrtove si najlažje barvno popestrimo predvsem z enoletnicami in trajnicami pa tudi z nekaterimi nizkimi grmovnicami. Drevesa sama dajejo senco, so pa zanimive breze, saj z belimi debli popestrijo svetlo senco, ki jo ustvarjajo pod krošnjo. Ko pišem o barvni popestritvi, ne mislim vključevanja cele mavrice barv, popestritev je lahko tudi zelo subtilna. Tako je možno z nekaj bele barve v zeleni oazi vzdušje malce popestriti, oživiti, celotna slika pa je še vedno elegantna in zadržana.
Za hitro sezonsko popestritev
Če pa radi menjavamo barve iz leta v leto in imamo radi močne barvne učinke, bodo enoletnice in razne sezonske lepotice zagotovo poskrbele za naše zadovoljstvo in bolj prijetno poletno bivanje v senci.
- Vodenke so že stara preizkušena možnost za senco in do res lepega izraza pridejo, če jih posadimo v večjo skupino. Odlično uspevajo tudi v cvetličnih loncih, koritih in košarah, zato so dobrodošle tudi na terasah in severnih balkonih. Rastejo bolj v širino kot v višino, na voljo pa so predvsem v različnih rožnatih odtenkih, v rdeči, lososni in beli. Če jih gledamo od blizu, si je za spremembo smiselno omisliti tudi kakšno polnocvetno sorto.
- Fuksija je zanimiva neprezimna (z izjemami) grmovnica, ki se najpogosteje ponaša z visečimi enobarvnimi ali dvobarvnimi cvetovi. Te so zaradi povešavih cvetov in pogosto usločenih vej bolj primerne za cvetlične posode kot za sajenje v tla.
- Begonije si lahko spomladi nakalimo sami iz kupljenih gomoljev ali pa maja kupimo že lepo cvetoče sadike v vrtnariji. Zaradi številnih križancev in sort je treba povprašati po njihovi legi strokovnjaka, saj nekatere sorte zahtevajo več sonca in bi v senci slabše cvetele. Za njih je značilno, da do sredine jeseni razvijejo res veliko cvetov, ki so lahko tudi zelo veliki in ponudijo res pravo razkošje barve.
- Okrasna kopriva je ena tistih rastlin, ki niso pomembne zaradi cvetov, temveč zaradi neverjetnih barv listov. V svetli senci ali polsenci se razvijejo v lepe grmičasto razrasle rastline. Predvsem z najbolj pisanimi, tribarvnimi ali še bolj pisanimi, moramo biti pazljivi, saj že skoraj neznosno mešanico barv težko vkomponiramo v druge barvne nabore.
- Pijavčnica bo navdušila vse ljubitelje rumene. Uporabljamo predvsem dve vrsti; okroglolistno, ki je trajnica, in neprezimno Lysimachia congestiflora. Pri prvi je priljubljena sorta z rumenozelenimi listi, druga pa ponuja dolgo obdobje zlato rumenih cvetov v celotnem poletju. Obe sta povešavi, zato jima priskrbimo dovolj prostora.
- Deteljice so že zelo dolgo priljubljene lončnice, gojimo pa res veliko vrst in sort. Pri tem imam v mislih predvsem neprezimne, ki jih pogosteje videvamo kot sobne rastline, a so več kot odlične za popestritev poletja tudi zunaj. Zanimive so predvsem temne sorte, ki imajo liste obarvane bordo rdeče ali vijolično. Večina jih tudi zasveti belo, rdeče ali rožnato, tako da je to še dodaten bonus.
- Batata ali sladki krompir sicer najlepše uspeva na soncu, a tudi če je del dneva v senci, bo zelo lep. Okrasne sorte gojimo predvsem zaradi močno obarvanih listov, ki so lahko rumeni, bakreno rjavi ali črnovijolični. Rastline poženejo dolga stebla, ki se plazijo po tleh ali pa visijo iz cvetličnega lonca. Odlične so za kombiniranje z močno cvetočimi rastlinami.
