Miša Pušenjak
Čeprav sem o tem že večkrat pisala, pa ne samo jaz, je na forumih in družbenih omrežjih ponovno veliko vprašanj, kaj je narobe s plodovi paradižnika. Tudi sama kot strokovnjakinja dobivam veliko vprašanj po vseh mogočih kanalih. Zato sem se odločila, da še enkrat opišem težave plodov paradižnika.
Pomanjkanje kalcija
Mislila sem, da to težavo že vsi poznajo, pa vendar vidim, da še ni tako. Pomanjkanje kalcija prepoznamo po trohnenju spodnjega dela plodu, ki je lahko temno rjave, črne ali celo bledo rjave barve, odvisno od sorte. Kalcij je osnovna opeka celičnih sten, če ga plodu primanjkuje, se celične stene zrušijo, celična tekočina prodre v medcelični prostor, vse to pa se vidi kot propadanje (ne gnitje) mesa.
Od krompirjeve plesni ločimo te znake tako, da vemo, da so lise krompirjeve plesni vedno zažrte v zdravo tkivo, ni pravega roba, ločnice med zdravim in bolnim tkivom. Kalcijeve lise so ostro ločene od zdravega mesa, pogosto obrobljene z zelo ozkim robom drugačne barve (svetlejše, rumene, zelene, vodene).
Pege črne pegavosti (alternarija) pa so na plodovih le redke. Bolj so podobne težavam, ki jih povzroča kalcij, le da v pegah vedno vidimo koncentrične kroge, rob je običajno širši, manj enakomeren.
Bolj kot videz, upam, da ga vsi poznamo, je treba poznati vzrok tega pojava, ki je tudi letos marsikje močan. Večje bodo rastline, močnejši bo pojav. Daljši so vročinski valovi, slabše je. Torej prvi vzrok je zagotovo preobilno gnojenje, tudi z organskimi gnojili. Če ima rastlina na voljo preveč dušika, je na pomanjkanje kalcija bolj občutljiva. Zato sama pogosto celo pravim, da bi paradižnik sadili na drugo poljino, ki je bila s hlevskim gnojem gnojena preteklo leto.
Seveda so različno občutljive tudi sorte. Najpomembnejše pa je namakanje. Kalcij potuje po rastlini z vodnim tokom. To pomeni, da ga rastlina sprejme v vodni raztopini v tleh in gre z vodo vred najprej v vrh rastline, potem iz njega v liste in šele, če ga kaj ostane, v plodove. Voda izhlapeva iz rastline čez listne reže, ki pa jih rastlina pri previsokih temperaturah zapre, tako tudi kalcij ne pride več v plodove. Zato talno gnojenje, jajčne lupine in podobni recepti ne pomagajo. Jajčne lupine same po sebi sploh ne dajo kalcija, ki je za paradižnik sprejemljiv.
Spomladi lahko obogatimo zemljo z mikroorganizmi, a ko postanejo vremenske razmere slabše, ni druge rešitve, kot je škropljenje preko listov - foliarno gnojenje. Spomladi, v začetku rasti, lahko uporabljate domače pripravke, kot so razredčeno mleko ali sirotka ali namočene koprive. Ko pa gredo temperature nad 30 stopinj Celzija, plodovke pa že cvetijo, pa je ne glede na pH-tal, namakanje, nujno kalcij dodajati preko listov, foliarno. Ko opazimo nekroze, črne lise na plodovih paradižnika ali paprike, je že prepozno. Rastlina je že v stanju manjše odpornosti in predvsem v času po deževju zelo občutljiva tudi na bolezni. Če začnete takoj, ko so plodovi že na rastlinah, dnevne temperature pa nad 30 stopinjami, lahko uporabljate tudi razredčeno mleko (sirotko) v razmerju 1:1 ali za 24 ur in več namočene koprive. A dokler je vroče in suho, jih je treba uporabljati (z njimi škropiti) vsaj enkrat na teden. Zdaj pa je treba uporabiti listna gnojila, ki imajo kalcij v taki obliki, da je rastlini hitro in enostavno dostopen.
S kalcijem ne pretiravajte, je nasprotnik kaliju
Opozarjam pa vas, da pri gnojenju s kalcijem ne pretiravajte. Je namreč antagonist kaliju. Rastline, ki jih boste preveč gnojili s kalcijem, bodo trpele pomanjkanje kalija. Če vam plodovi paradižnika nočejo dozoreti, zgornji deli plodov ostajajo zeleni ali rumeni, stene plodov pa trde, se to pri vas že dogaja. Vedno naj velja, da vse počnemo zmerno, po zdravi kmečki pameti. Samo to zagotavlja zdrav in tudi kakovosten pridelek.
A vse to ne bo nič pomagalo, če ne boste v vročini redno, obilno namakali, predvsem pa zasenčili tako posevka kot predvsem zemljo: zastrta tla so nujna. Le tako bodo korenine rastlin delovale normalno, s tem pa krogotok vode po rastlini ne bo pretrgan, kalcij pa dostavljen tudi tja, kjer je potreben - do plodov. Če nekateri še vedno pridno odstranjujete liste - tega ne počnite. Plod, ki je izpostavljen soncu, je na pomanjkanje kalcija še bolj občutljiv.
Pa smo pri kaliju
Tudi o kaliju in paradižniku sem že pisala. A naj na hitro ponovim. Če plodovi ne dozorevajo pravilno, pri peclju ostajajo zeleni ali rumeni, meso pa trdo, prav tako pa na prerezu paradižnika opazimo bele, trde delce mesa, jim primanjkuje kalija. Pogosto je to posledica preveč fosforja v tleh v povezavi z vročino in neugodnimi razmerami za korenine v zemlji.
Torej sta namakanje in pravilna preskrba s hranili prvi pogoj za manj težav s kalijem. Kalij lahko dodate tudi sredi poletja preko tal, a svetujem, če se težave pojavljajo pogosto, skoraj vsako leto, da ob osnovnem gnojenju dodate v tla še 20-30 dag/10 m² kalijevega sulfata. V vročini posevek zasenčite. Takoj, ko opazite prve znake, pa z listnim gnojilom dodajte tudi kalij.
Pokanje plodov
Tudi letos pokajo, lani pa so še bolj. Prvi, spodnji plodovi pokajo na dnu, so čudne oblike in podobno. Vsekakor je na dnu ploda nekakšna črno-siva krasta. Vse to je posledica mrzle pomladi, ko so bile sadike izpostavljene temperaturam pod 15 stopinj Celzija. Vedno znova opozarjam, da so cvetovi nastavljeni v rastnem vršičku že, ko so oblikovani prvi pravi listi. In debeloplodne sorte se takrat "prehladijo", to pa opazimo šele, ko plodovi odrastejo. Plodovi so sicer užitni. Rešitve pa seveda ni, razen da spomladi bolj pazimo na temperature, pri katerih gojimo sadike in jih presajamo na prosto.
To pa pričakujem zdaj oziroma, ko se vročinski valovi nehajo. Če paradižnik namakate nepravilno, enkrat preveč, drugič premalo, ali pa če je predvsem premalo namočen, v vročini in suši naredi debelejšo lupinico. Če je to povezano še z vročo zemljo (ni pokrita), ko je v plodovih premalo kalija, pričnejo plodovi pokati. Tudi ta pojav je nezaželen, čeprav so plodovi povsem užitni.
Pokanje plodov, manjkajoči delci plodov ali izrastki na plodovih pa so posledica poletne vročine in slabe oploditve. To lahko preprečite tako, da poskrbite, da je v bližini čim več opraševalcev, predvsem čmrljev. Čebele namreč paradižniku ne pomagajo. Okoli nasadov nasadite cvetlice, na prvem mestu ognjič, žametnice, kapucinke, pa tudi zelišča, predvsem baziliko, ki pa ji pustite cveteti. Zasenčite posevek, morda namestite ventilatorje, da bo čim hladneje. Temperature nad 30 °C namreč oprašitev in oploditev motijo.
