Miša Pušenjak
V letošnjem letu se nam je vreme predstavilo z vso svojo razsežnostjo. Po dolgem času smo imeli tako čisto pravo pomlad, ki se pa kar ni hotela prevesiti v poletje. Zelo dolgo je bila zemlja premrzla za sajenje plodovk. Poleg tega se že ves čas hladno vreme izmenjuje z vročimi dnevi, noči so bile mrzle, dnevi vroči, pa tudi suša je že bila in verjetno še bo. Če je bilo težko nam, potem veste, da tudi rastlinam ni bilo lahko. Mi smo se vsaj lahko umaknili v senco, rastline pa so morale preživeti tam, kamor smo jih posadili mi. Vremena ne moremo spreminjati, lahko pa za v prihodnje storimo nekaj več, da bodo vrtnine lažje prenašale neprijetne vremenske razmere.
Spomladanski mraz
April in maj sta večino vrtičkarjev presenetila z nizkimi temperaturami. Osnovna lekcija iz tega časa naj ostane za vedno: na vrtu s sajenjem in setvijo ne hitimo preveč. Plodovke nimajo kaj iskati na vrtu pred prvim majem, pravilneje bi bilo celo, da bi jih sadili po ledenih možeh. Takrat ne sadimo prevelikih, pretegnjenih sadik, ampak čvrste, utrjene in čokate. V taki pomladi sadimo več solate, saj je ta vsem izredno dobro obrodila. Vsi, ki ste nepopravljivo zaljubljeni v paradižnik in papriko, pa si čim prej omislite rastlinjak, kjer boste lahko zgodnejši.
V hladni in pozni pomladi posadite čim več sadik, ne samo plodovk, tudi solate, blitve, pora, celo čebule in listnatega peteršilja. Direktne setve naj bodo omejene samo na tiste vrtnine, pri katerih se sadik sploh ne da vzgojiti. Sadike naj bodo utrjene, čvrste, po presajanju pa med njih naložimo slamo ali seno, da bosta grela majhne rastlinice. Večje seme fižola, graha, sladke koruze, pa tudi kumar in bučk, če jih še vedno sejete, pred presajanjem nakalite, namočite čez noč v vodo. Še boljši je čaj iz baldrijanovih listov in cvetov. Uporaba agrokoprene ima v spomladanskem času manjši pomen kakor v jeseni, ker ima pomembno vlogo kot izolator tudi volumen pokritega zraka, ki pa ga med majhno sadiko in kopreno ni veliko. Kljub temu je v tako hladni pomladi, kakor je bila letošnja, pokrivanje s koprenami smiselno in koristno.
Prehrana vrtnin v suši
A zdaj prihaja, kot vse kaže, tudi vročina, suša pa je v mnogih krajih kljub padavinam že prisotna. V stresnih situacijah, kot sta suša in vročina, je ustrezna preskrba rastlin s hranili zelo pomembna. Rast nekaterih vrtnin se zaradi previsokih temperatur pogosto ustavi, v želji po hitrem pridelku mnogi izkoristijo prvi deževni dan za dognojevanje z dušikom. Pri tem pa se ne ozirajo na vremensko napoved, ki predvideva nadaljevanje vročega in suhega vremena. Rastline, ki imajo na razpolago preveč dušika, še bolj trpijo zaradi pomanjkanja vode in previsokih temperatur. Zato v vročem delu poletja, v času visokih temperatur, z dušikom ne dognojujemo. To pomeni, da tudi koprive niso primerna izbira, z njimi ne zalivamo, tudi škropimo ne.
V času visokih temperatur z dušikom ne dognojujemo
Po drugi strani pa je zadostna preskrba s kalijem za vrtnine nujno potrebna. Pogosto je v zemlji, kjer se pridelujejo vrtnine, tudi na vrtovih, premalo kalija, saj ga vrtnine potrebujejo zelo veliko. Že pri osnovnem gnojenju moramo biti zelo pozorni na to, da s kalijem res gnojimo vrtninam primerno. Ob tem bi opozorila na to, da nekatere vrtnine, posebej pa plodovke in čebulnice, ne prenašajo dobro gnojenja s kalijevim kloridom (kalijeva sol), zato pri gnojenju teh vrtnin uporabljamo kalijeva gnojila v sulfatni obliki. Kalij uravnava številne procese v rastlini, med njimi tudi porabo vode. Rastline, ki imajo na razpolago premalo kalija, imajo zaradi pomanjkanja vode, suše in visokih temperatur še več težav.
Pomanjkanje kalija je za rastline še bolj pereče, če je v tleh preveč fosforja ali dušika. Takih analiz je veliko ravno na vrtovih. Zato je res dobro, da zemljo daste v analizo, da dobite predstavo, koliko makro hranil je v tleh na razpolago za vaše rastline.
Gabezova prevrelka vsebuje veliko kalija
S kalijem je treba gnojiti kar nekaj dni pred vročino. Če imate na razpolago dovolj gabeza, ga namočite za teden dni - kilogram listov in cvetja na deset litrov vode namočimo in pustimo na toplem, a v senci teden dni. Vsak dan premešamo, da preprečimo gnitje. Po enem tednu precedimo. Dobljeno prevrelko lahko shranimo za mesec dni v povsem temnem, suhem in čim bolj hladnem prostoru. Pred uporabo redčimo v razmerju 1:10, s to razredčeno tekočino zalivamo. Gabezova prevrelka vsebuje veliko kalija. Pazite tudi tisti, ki se ukvarjate z jajčnimi lupinami. Te namreč vsebujejo veliko kalcija, ki pa preprečuje sprejem kalija v rastline, če ga je preveč.
V suši je zdrava zemlja pomembna
Prav posebej pomembno je, da ves čas skrbimo za živo in zdravo zemljo. Letošnja zima je bila za zemljo zelo obremenilna, zato smo posledice suše kljub padavinam zelo hitro občutili. Zbita, trda zemlja namreč ni sposobna sprejemati niti tisto malo padavin, ki jih pade poleti. Pa še te padavine navadno padejo na hitro, v kratkem času. Če je zemlja zabita, potem se kar sperejo po zbiti površini stran od korenin rastlin.
Zbita zemlja je posledica porušene strukture zemlje. Namesto krhkih obročkov, ki jih vidimo samo pod mikroskopom in so sestavljeni iz glinastih, peščenih, predvsem pa organskih delcev, imamo majhne kroglice, ki se hitro sesujejo v blato ob dežju, po dežju pa v beton zaradi sončne pripeke. V takih tleh ni zraka, ki ga nujno potrebujejo mikroorganizmi, ti pa potem rahljajo zemljo, zelo malo pa je tudi prostora za molekule vode.
Strukturo tal rušimo s hojo po zemlji, posebej ko je mokra ali suha. Zato je nujno, da se na naše vrtove spet vrnejo trajne potke, s katerih predvsem v neugodnih vremenskih razmerah, pa tudi sicer, pobiramo pridelek in čim manj stopamo na rodovitni del gredic.
Zelo pomembno je tudi, da zemljo čim manj obdelujemo, absolutno pa ne prekopavamo v sušnih razmerah. Takrat te obročke preprosto polomimo. Za novo setev na gredici samo plitvo obdelamo površino zemlje, nikakor pa ne kopljemo ali celo prekopavamo. Tudi plevelov ne rujemo, izkopavamo v sušnem času.
Torej drugo osnovno pravilo, ki ga upoštevamo vedno, kadar je le mogoče: zemljo obdelujemo samo takrat, ko je to primerno. Ko je dovolj suha, da se ne oprijema orodja in obutve na eni strani, in vsebuje dovolj vlage, da se ne praši ob vsaki obdelavi.
Ukrepi pred pričetkom vročinskega vala
1. Če je še mogoče, pred nastopom vročine posevke okopljemo, na vrtovih po okopavanju in obilnem namakanju tla zastremo z naravnimi zastirkami. Okopana, prerahljana tla bodo sprejela več vlage. Z okopavanjem prekinemo izhlapevanje za nekaj časa, napačno je mnenje, da s tem zemljo še bolj izsušujemo. Vsekakor pa ne okopavamo, ko je zemlja izsušena.
2. Rastlinjake zasenčimo s senčilnimi zavesami, namesto njih bodo to vlogo opravile tudi stare rjuhe, celo v več plasti zložena agrokoprena.
3. Če je mogoče, senčilne nadstreške naredimo tudi vrtninam na vrtu.
4. Prav vse direktne setve na vrtu dobro zasenčimo, še bolje pa je vzgojiti sadike in jih presaditi. V takšnih razmerah seme težko kali, sonce pa majhne rastlinice dobesedno zažge.
5. Pred nastopom vročine vse posevke poškropimo z aminokislinami. Pripravkov je na tržišču več, tudi v manjših pakiranjih. Tretiranje ponovimo po končanem stresu. V stresnih razmerah je treba paziti na čas tretiranja. Običajno mi ljudje rečejo, saj delamo to proti večeru. Ni pomembna ura, pomembno je, da se temperature spustijo pod 28 stopinj Celzija. Poleg tega v takih razmerah uporabljamo manjše odmerke teh pripravkov, ne večjih.
6. Med stresom uporabljamo samo morske alge, lahko pa tudi pripravke iz regrata ali ognjiča.
Ta navodila so sicer za letos že nekoliko prepozna, vendar nam številni vremenoslovci obetajo več takih vročinskih valov. Navodila si je zato dobro zapomniti za v bodoče.
Namakanje ali zalivanje
Namakamo redno in globoko. Najpogostejša napaka vrtičkarjev je plitvo, površinsko namakanje, ki agonijo rastlin pogosto še poveča, saj vsak dan dobijo nekaj vode, pa je potem čez dan zmanjka. Zato se odločite za dolgo, globoko, a redkejše namakanje.
Ko se temperature dvignejo, je nujno namakati celotno gredo, ne samo vrstic ali rastlin. Suhi del grede namreč ukrade zemljo mokremu in rastline so hitro spet na suhem. Ravno tukaj pridejo do izraza zastirke; poleti so tla vedno zastrta, pa naj bodo to naravne zastirke, tudi poti med folijami pokrijemo s slamo. Tako bomo ohranili rahla tla, predvsem pa se bo vlaga enakomerno razporedila po celi gredici, površini. Zastirka preprečuje izhlapevanje, obenem pa senči in hladi tla.
Pogosto vprašanje je, ali zalivati zvečer ali zjutraj. Vedno je to bolje narediti zjutraj, a to pomeni takoj po sončnem vzhodu. Mnogi menijo, da je zjutraj ob osmi ali deveti uri primerno, a takrat je pogosto že prevroče. Zato je pač treba vstajati nekoliko bolj zgodaj. Če ne gre drugače, zalivamo tudi zvečer, a takrat bi morala biti voda ogreta (ne pa vroča).
Velja prepričanje, da je bolje zalivati kapljično, po tleh. V takih vremenskih razmerah, kot smo jim bili priča letos, je nujno, da kapljično namakanje kombiniramo z zastiranjem tal. Sama menim, da je pršenje po rastlinah celo primerneje, res pa je, da moramo nabaviti kvalitetne mikro razpršilce, ki skoraj meglijo, a ti niso ravno poceni. Pri tem je treba paziti, da mrzle vode ne spustimo po razgretih rastlinah.
