Izstopimo iz vozila in po trnovem brezpotju zagrizemo v hrib, čeprav so tla blatna in vedno bolj dežuje. Vodič nas pripelje do vrha, nato se podamo po nasipu, pod katerim zgolj slutimo zaporo. Ko se znova zberemo, nekdo omeni, da nas spodaj čaka policija. Vozila ni od nikoder, peš se podamo nekaj sto metrov ob cesti, mimo nas hrumijo težki tovornjaki. Na cilju ob našem vozilu mrko stojita policista: "Kaj neki ste počeli tam?"
Brez skrbi, to ni reportaža o emigrantih, čeprav smo se po nastopu policije za trenutek počutili, kot da smo storili kaj nedovoljenega. Arheološko najdišče Gradina nad Pasjakom, cilj našega kratkega gozdnega izleta, leži tako blizu hrvaško-slovenske meje, da je gibanje omejeno in je treba obisk napovedati. Le kako naj bi policisti vedeli, da si je na ta deževni dan 1700 let stare zidove nekdanje rimske utrdbe želela ogledati četica slovenskih turističnih vodičev in novinarjev? Lepo se jim zahvalimo za budnost in nadaljujemo pot proti Reki, vrhuncu naše študijske ture.
Obramba pred vdori od zunaj in napadi od znotraj
Začeli smo jo dobrih pet ur prej na Lanišču blizu Logatca, kjer je na ogled dobro ohranjena rekonstruirana rimska utrdba. Danes vse okoli nje rastejo mogočna drevesa, toda vodič Matjaž Kurent iz zavoda Zeleni žep zatrdi, da je bilo območje okoli naravne police nekoč golo, tako da so imeli rimski vojaki v utrdbi dober razgled vse do Vrhnike. Zidovi utrdbe so visoki do šest metrov, s prsobrani na vrhu, lesene notranje objekte, bivališča vojakov, si lahko danes zgolj predstavljamo. Proti jugovzhodu se na utrdbo naslanja nižji kamniti zid in izginja v gozdu.
Opuščen po 150 letih
Devet obrambnih stolpov je denimo imela tudi trdnjava Ad Pirum, današnja Hrušica, na polovici poti med Logatcem in Ajdovščino, rimsko Castro. Postavljena je bila na rimski cesti med Emono in Castro, zaporni zidovi pa se vijejo stotine metrov proti severu in jugu. Trdnjava je nastala na mestu nekdanje rimske poštne postojanke, v dolžino je merila 250 metrov in v širino od 30 do 80 metrov, tako da je imela približno 650 metrov obzidja, visokega do šest metrov. Z vojaki so tukaj bivale tudi njihove družine, arheologi so našli kar nekaj ostankov vsakdanjega življenja. Zato si lahko danes v muzeju na Hrušici obiskovalci ogledajo in preberejo veliko podrobnosti iz življenja starih Rimljanov na naših tleh v 3. in 4. stoletju. Potem ko je bilo rimsko cesarstvo z milanskim ediktom leta 476 razdeljeno na vzhodni in zahodni del, je slednji vse bolj tonil v kaosu in tudi zaporni sistemi ga niso več mogli rešiti pred propadom. Tako je bil po dobrih 150 letih opuščen tudi rimski limes, kot Claustro večkrat imenujemo v Sloveniji.