Renault 16 (pogosto imenovan kar R16) je bil velik družinski avtomobil s petimi vrati in dvižno zadnjo loputo, ki ga je francoski Renault izdeloval med letoma 1965 in 1980 v tovarni Sandouville v Le Havru. Velja za pomemben mejnik v avtomobilski industriji, saj je bil prvi serijski avto s "hatchback" (kombilimuzinsko) karoserijo v srednjem razredu, kar je kasneje postalo standard za družinske avtomobile. Njegova inovativna zasnova, praktičnost in udobje so mu leta 1966 prinesli prestižno nagrado evropski avto leta, s čimer je postal tudi prvi francoski avto s tem nazivom. Do konca proizvodnje 1980 je bilo izdelanih kar 1,845.959 primerkov.
Potreba po drugačnosti
V zgodnjih šestdesetih letih je Renault uspešno proizvajal in prodajal manjše modele, kot sta renault 4 in dauphine, želel pa je nadomestiti svoj večji družinski model Frégate (1951–1960), ki je dosegel le skromno prodajo 163.383 enot. Frégate je bil zastarel in ni izpolnjeval pričakovanj rastočega srednjega razreda, zato je Renault začel razvijati povsem nov koncept. Projekt je vodil oblikovalec Gaston Juchet, medtem ko je Philippe Charbonneaux prispeval k estetiki, zaradi česar danes nekateri zmotno pripisujejo celoten dizajn slednjemu. Razvoj se je začel že leta 1958 pod vodstvom Pierra Dreyfusa, ki je želel ustvariti vsestransko in elegantno vozilo za družine v obdobju povojnega babybooma.
Prve fotografije prototipa, takrat imenovanega renault 1500, so se v tisku pojavile avgusta 1964, predserijska proizvodnja pa se je začela 2. decembra istega leta v novozgrajeni tovarni Sandouville. Uradna predstavitev za novinarje je bila 4. januarja 1965 v Juan-les-Pinsu na Azurni obali, kjer so lahko preizkusili vozilo na različnih terenih, tudi na zasneženih cestah nad Saint-Tropezom. Marca 1965 je bil renault 16 javno predstavljen na avtomobilskem salonu v Ženevi, kjer je požel veliko zanimanja, čeprav so nekateri kritiki opozorili na pomanjkljivosti, kot sta šibkejše zaviranje in neprivlačen dizajn armaturne plošče. Te pomanjkljivosti so bile do začetka prodaje junija 1965 nato hitro odpravljene. Leta 1965 so zasnovali tudi limuzinsko in kupejevsko različico, ki pa dlje od koncepta nista prišli.
Pred svojim časom
Renault 16 je prinesel več tehničnih inovacij. Bil je opremljen s pogonom na prednja kolesa, kar je bilo za vozila tega razreda v tistem času zelo redko, a je rešitev izboljšala vodljivost in prostornost kabine. Motor je bil nameščen vzdolžno spredaj, za menjalnikom, kar je bil nenavaden pristop v primerjavi s tipičnimi prečnimi postavitvami pri prednjem pogonu. Ta zasnova je sicer oteževala dostop do motorja za servisiranje, a je prispevala k boljši porazdelitvi teže in stabilnosti.
Vzmetenje je temeljilo na torzijskih palicah – vzdolžnih spredaj in prečnih zadaj – kar je omogočalo udobno vožnjo tudi na slabših cestah. Zaradi te zasnove je imel renault 16 asimetričen medosni razmik: leva stran je bila za 70 mm daljša od desne (enako kot celotna generacija Renaultovih modelov s katrco na čelu), kar je bila posledica postavitve zadnjih torzijskih palic. Motorji so bili iz aluminija, kar je bila takrat napredna tehnologija, hladilni sistem pa je vključeval električni ventilator z avtomatskim vklopom, kar je bila še ena tehnična novost.
Renault 16 je imel kompaktne, a praktične mere za družinski avtomobil svojega časa. V dolžino je meril 4,23 metra, v širino 1,65 metra in v višino 1,45 metra, kar je zagotavljalo prostorno kabino in prtljažnik. Medosna razdalja je bila 2,65 metra na desni strani in 2,72 metra na levi zaradi asimetričnega vzmetenja s torzijskimi palicami. Teža vozila se je gibala med 980 in 1050 kg, odvisno od različice.
Prvi R16 je poganjal 1,5-litrski bencinski motor z močjo 40 kW (55 KM), ki je bil na voljo v različici GL. Leta 1968 je bil predstavljen močnejši 1,6-litrski motor (1565 cm³) z 61 kW (83 KM) v različici TS, ki je omogočal najvišjo hitrost prek 160 km/h. Leta 1969 je debitiral še model TA z avtomatskim menjalnikom, ki je pomenil prvi elektronsko krmiljen avtomatski prenos moči na kakem francoskem avtomobilu. Najzmogljivejši model, TX, je bil predstavljen leta 1973 na pariškem avtomobilskem salonu z 1,6-litrskim motorjem (1647 cm³), ki je razvijal 68 kW (93 KM) in je imel tudi petstopenjski ročni menjalnik.
Ko vodi praktičnost
Renault 16 je uvedel kombilimuzinsko karoserijo v segment srednje velikih družinskih avtomobilov, kar je omogočalo veliko prilagodljivost. Pod zadnjo loputo (vrata prtljažnika) je bilo 425 litrov prtljažnika, z zloženimi sedeži pa se je dalo iztisniti še več kot dvakrat toliko. Ta zasnova je združevala prednosti limuzine in karavana, kar je bilo pred uvedbo izraza hatchback težko opisati. Angleška revija Motoring Illustrated je maja 1965 zapisala: "Renault 16 lahko opišemo kot velik družinski avtomobil, ki ni niti klasična štirivratna limuzina niti povsem karavan, a je pomembno, da je malo drugačen."
Notranjost je bila prostorna in udobna, z mehko oblazinjenimi sedeži in premišljeno razporeditvijo. Menjalnik je bil nameščen na volanskem drogu, kar je povečalo prostor v kabini, čeprav je bila ta rešitev do takrat v Evropi redka. Oprema je bila kar visoka, zlasti pri kasnejših modelih, kot je TX, ki je vključevala električna prednja stekla, centralno zaklepanje vrat in celo klimatsko napravo kot opcijo – vse te novosti so bile takrat redke v družinskih avtomobilih.
Prodajna uspešnica
Renault 16 je bil uspešen v večini Evrope. Cenili so ga zaradi prostornosti, udobja in praktičnosti. Od leta 1969 so ga prodajali tudi v ZDA pod imenom Renault 16 Sedan-Wagon, a tam ni dosegel večjega uspeha. V Kanadi je bil bolj priljubljen, kjer ga je iz kita sestavljalo podjetje SOMA-Renault. Proizvodnja je potekala tudi v Avstraliji, Maroku in Jugoslaviji, kjer je IMV v Novem mestu med 1974 in 1976 izdelal 342 primerkov. Največji letni obseg proizvodnje je bil dosežen leta 1970, ko so izdelali 196.253 vozil.
Leta 1973 je na prodajo vplivala naftna kriza, kar je zmanjšalo povpraševanje po večjih avtomobilih. Kljub temu je renault 16 ostal v proizvodnji do januarja 1980, pet let po uvedbi renaulta 20, njegovega naslednika. Do takrat je večina evropskih proizvajalcev že imela vsaj en kombilimuzinski model, a renault 16 je ostal edinstven prav zaradi svoje zgodnje uvedbe in vpliva.
Nekdo mora biti prvi
Renault 16 je imel trajen vpliv na avtomobilsko industrijo. Neposredno je navdihnil modele, kot so austin maxi (1969), volkswagen golf (1974) in peugeot 104 (1972), ter kasnejše Renaultove modele, kot so renault 5, renault 21 in mégane. Njegova zasnova "vozil za življenje" je vplivala celo na revolucionarni renault espace. Oblikovalec Patrick le Quément je v devetdesetih letih v modelih Laguna in Scénic vključil subtilne poklone značilni "ptičji" maski R16.
Kljub starosti je renault 16 še danes cenjen med ljubitelji starodobnikov zaradi svoje edinstvene oblike, tehnične inovativnosti in zgodovinskega pomena. Stirling Moss, legendarni dirkač, je leta 1970 dejal: "Brez dvoma je renault 16 najbolj inteligentno zasnovan avtomobil, kar sem jih srečal, in vsak britanski proizvajalec bi si moral kupiti enega, da vidi, kako je sestavljen."
