Rek, da so rekordi za to, da se podirajo, je dobro znan tudi nekdanjemu odličnemu slovenskemu skakalcu na smučeh Jožetu Šlibarju. A da bo prav on eden izmed tistih, ki bodo potrdili, da rek ni iz trte izvit, se mu še sanjalo ni. Vse do tistega petka, 24. februarja leta 1961, ko je ob 13.41 tedaj 27-letni mladenič na 140-metrski skakalnici v Oberstdorfu skočil 141 metrov in 40 centimetrov, a ker takrat niso merili na pol metra, so mu prisodili 141 metrov. To je bil novi svetovni rekord, dva metra daljši od dotedanjega, ki ga je s 139 metri na isti skakalnici deset let prej dosegel Finec Tauni Luira.
Prvi tekmovalni dan v Oberstdorfu, v četrtek, 23. februarja, je Šlibar s skokoma 129 in 131 metrov dvakrat izboljšal državni rekord Rudija Finžgarja (117 metrov) in zbudil veliko pozornosti med poznavalci skokov. "Takoj sem se znašel med kandidati za novi svetovni rekord, s tem pa sem bil pod pritiskom in sem ponoči slabo spal," se spomni Šlibar.
Kako se reče v slovenščini?
Prireditelji tekme so bili prepričani, da bo po novem svetovnem rekordu posegel njihov nadarjeni 19-letni skakalec Wolfgang Happle. Zanj so že imeli pripravljen mercedes in 10.000 nemških mark nagrade, toda po odličnih Šlibarjevih skokih je bilo jasno, da je tudi naš skakalec sposoben podviga. "Sloviti nemški športni novinar, specialist za nordijsko smučanje in znani napovedovalec skokov Bruno Moravetz je celo prišel do vodje slovenske odprave dr. Antona Dečmana in ga povprašal: 'Povejte mi, kako se v slovenščini reče 140, 141 in 142, ker imate tekmovalca, ki je kandidat za svetovni rekord, in bi rad v vašem jeziku sporočil daljavo. Vsak športnik ima pravico, da svoj vrhunski rezultat na tekmovanju sliši najprej v maternem jeziku.'"
Naslednji dan, v petek, se je ob skakalnici zbralo približno 20.000 gledalcev, Šlibar s prvim skokom, dolgim 124 metrov, ni bil zadovoljen. "Jože, zdaj pa zares!" se je spodbujal pred drugim skokom. "Na zaletnem mestu sem se prijel za ograjo in se močno odrinil. Na mizi sem vedel, da sem ujel odriv, letel sem izvrstno, brez popravkov. Med letom sem pod seboj videl oznake 110, 120, 130 metrov … jaz pa sem bil še vedno v zraku, letel sem tudi nad črto, ki je označevala 140 metrov. Zdrži, sem si rekel in pristal v telemark. Po doskoku sem se zvrnil na sneg in še sedaj se ne spomnim, kako dolgo sem ležal in kdaj sem vstal. Iz minute v minuto je bilo okoli mene več ljudi in vedno bolj hrupno je bilo. Nekateri so mi stiskali roko in mi čestitali, drugi me objemali, tretji fotografirali, pred seboj sem uzrl tudi mikrofone. Bil sem zbegan, nisem vedel, kaj se dogaja, dokler nisem zaslišal glas Bruna Moravetza, ki je najprej v slovenskem jeziku dejal 'Sto enainštirideset metrov, svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija', nato pa je to ponovil še v nemškem."
Sodniki skoraj niso mogli verjeti, da je do tedaj tako rekoč neznanemu Jugoslovanu uspel podvig. "Navdušenje gledalcev je bilo nepopisno, navdušen pa sem bil tudi sam, saj sem z rekordnim skokom dokazal tistim, ki niso verjeli vame, da sem sposoben tudi največjih dosežkov. Bil sem presrečen, v prvi vrsti zato, ker je to bil uspeh vsega jugoslovanskega športa."
Rekorder s poškodovanim gležnjem
Nad dosežkom je bil Šlibar še toliko bolj presenečen, ker je na izbirnih tekmah v Planici za nastop v Oberstdorfu v drugem skoku padel in si poškodoval gleženj. Poškodbo in bolečino je zaradi velike želje po nastopu spretno skrival, zanjo je vedel le dr. Dečman, ki mu je v Oberstdorfu tudi priskrbel fizioterapevta, Čeha Willija Svobodo. "Nogo mi je zmasiral tako, da sem imel solze v očeh," se spominja Šlibar.
Slovenija je imela dva svetovna rekorderja v poletih, poleg Šlibarja še Petra Prevca
"Po tekmi mi je med prvimi čestital neki možakar in me vprašal, ali se lahko slika z menoj. Seveda, sem rekel. Zanimivo, ko sem šel zvečer spet na masažo, sem ugotovil, da je bil ta človek, ki se je želel slikati z menoj, moj maser. Očitno je bil rekord zame tolikšen podvig, da sploh nisem vedel, kaj se dogaja okrog mene," nam smeje pove Šlibar, ki je takrat skakal podobno oblečen kot vsi skakalci: na glavi je imel volneno kapico, tudi pulover je bil volnen, hlače so bile iz kamgarna, čevlje si je lahko vsak skakalec izbral sam, tudi dolžino in vrsto smuči, očala pa niso bila obvezna. "Takrat zaradi napak pri opremi ni bilo diskvalifikacij, sedaj jih je veliko, krivca pa sta skakalec in vodja ekipe," je odločen Šlibar.
Presenetil tudi Klopferja in Thomo
Šlibar preletel na smučeh 141 m! S tem naslovom je časnik Večer v soboto, 25. februarja 1961, na prvi strani seznanil svoje bralce z imenitnim dosežkom slovenskega skakalca na smučeh Jožeta Šlibarja, ob tem pa povzel najpomembnejše podatke podviga. Šlibarjev rekordni skok sta za Večer komentirala znani graditelj skakalnic, tudi skakalnice v Oberstdorfu, Heini Klopfer ter tedanji skakalec in kombinatorec Georg Thoma.
"Šlibarjev rekord 141 metrov je praktično največja daljava, ki je v današnjih razmerah na svetu možna. Morda bi se dalo 'potegniti' še nekaj metrov, toda le, če bi bile vremenske razmere idealne. Šlibar je letel s hitrostjo 105 kilometrov na uro, med letom je pihal veter s 3,6 metra na sekundo, kar je deloma omogočilo ta polet, posebno v zadnjih metrih," je povedal Klopfer.
"Šlibar je združil smelost, odlične termične tokove in srečo ter dosegel rekord prej, preden ga je kdorkoli pričakoval," je dejal Thoma. Šlibarjev rekord je čez tri leta izboljšal češki skakalec Dalibor Motejlek, predtem je bil rekord 141 metrov dvakrat izenačen.
Poldo smo poslušali z odprtimi usti
Pot, ki je Šlibarja pripeljala na tekmovalne skakalnice, ni bila preprosta. Rodil se je 18. marca 1934 v Kovorju pri Tržiču. Starša z mladim športnikom, ki se je navdušeno spuščal po 15-metrski skakalnici v domačem kraju, nista delila veselja nad smučmi. Par, ki ga je izdelal sam, je končal v peči, oče mu je jasno in glasno povedal, naj se oprime dela na kmetiji in pozabi na šport. K sreči se ni vdal tako zlahka.
Zjutraj in zvečer šilce konjaka
"S soprogo danes uživava v hiši v Rožni dolini v Ljubljani skupaj z družino najinega edinca Primoža ter tremi vnukinjami in vnukom. Zdravje mi je dokaj naklonjeno. Test na covid-19 je bil negativen, čakam pa na cepljenje. Vsako jutro in zvečer si privoščim šilce albanskega konjaka, soproga pa tu in tam šilce brinjevca, menda to vpliva na dobro počutje. Vsak dan v družbi s pekinezerjem opravim tri približno polurne sprehode do Tivolija. Avtomobila že nekaj let ne vozim več. Že vrsto let obiskujem skoke v Planici in v zadnjih letih tudi na Ljubnem. Da se družinska tradicija v tem športu nadaljuje, skrbi nadarjena Klara, bratova vnukinja iz Kovorja," nam je razložil Šlibar.
Nevoščljivost ne pozna meja
Šlibar se dobro spomni pripovedi mame le nekaj dni po rekordnem skoku. "Z avtobusom se je peljala iz Kranja v Tržič in med vožnjo ujela pogovor dveh žensk. 'A glih tale Šlibarjev iz Kovorja je moral tako daleč skočiti, a ni mogel nekdo drug,' je rekla ena od njiju."
Prevčev rekord je trajal en dan
Slovenija je 14. februarja 2015 v Vikersundu dobila drugega svetovnega rekorderja v poletih, Peter Prevc je kot prvi zemljan poletel 250 metrov. Ampak ta Prevčev rekord je vzdržal le do naslednjega dne, ko ga je za meter in pol preletel Anders Fannemel. "Mejnik ostaja, svetovni rekord je odšel," je takrat zapisal Večerov poročevalec Vlado Paveo. In dodal: "Prevčev polet je potešil znano slovensko žlahtno zasvojenost z letenjem, ki izvira iz letalskih podvigov bratov Rusjan še iz začetkov minulega stoletja."
Aktualni svetovni rekorder je Stefan Kraft (Avstrija), ki je do 253,5 metra poletel v Vikersundu leta 2017.
"Leta 1948 je profesor telovadbe Miha Potočnik v Tržič pripeljal legendarnega skakalca Janeza Poldo, ki nam je pripovedoval o skokih, poslušali smo ga z odprtimi usti. Ko sem začel obiskovati višjo gimnazijo v Kranju, kjer je bil moj sošolec Matija Franko, oče nekoč odličnega smučarja Jureta iz Nove Gorice, sem se odločil, da bom skakalec. Ob poletju šolskega leta 1953/1954 sva se z Matijo s kranjske gimnazije prepisala na ljubljansko in se včlanila v ljubljanski klub Enotnost," pojasni Šlibar, ki je hitro napredoval, čeprav v klubu niso bili navdušeni nad njim.
Ker je bil Jože star že skoraj 19 let, so zmajevali z glavo, češ, kaj bomo s starčkom, z njim bodo le stroški. "Denar za to, da sem se lahko ukvarjal s skoki, sem služil na različne načine, tudi z delom v študentski menzi, saj smo skakalci v tistih letih dobivali le žepnino. Pa tudi nenehno sem se moral dokazovati. Prvič sem na mednarodni tekmi nastopil leta 1958 v Zahomcu, nato sem se prebil v B-reprezentanco, leta 1959 v A-reprezentanco in med drugim v letih od 1959 do 1962 skakal na turnejah štirih skakalnic in na vseh takratnih velikankah po Evropi."
Po Oberstdorfu so skakalci odpotovali na turnejo na Finsko in Norveško in se domov vrnili 15. marca. "Na ljubljanskem kolodvoru nas je pričakalo približno 5000 navdušencev. Mnogi so me tedaj vprašali, kje imam avto in marke, a ker nisem dobil ne enega ne drugega, sem jim natvezil razne zgodbice. Sem pa od slovenskega izvršnega sveta in Zveze športov Slovenije dobil spačka, med mladimi takrat kultni avtomobil, na sprejemu v Beogradu pa mi je Tito podaril zlato uro z vgraviranim podpisom," se spomni Šlibar.
Ob športu tudi študiral
Maja 1961 se je Jože poročil z Mili, hčerko znane pisateljice Mimi Malenšek; 25. septembra istega leta je moral na 18-mesečno služenje vojaškega roka. Leta 1962 je nepripravljen, brez treninga in z angino skakal v Planici. Hudo je padel, dobil pretres možganov in takrat se je končala njegova tekmovalna pot.
Po izgradnji planiške velikanke bratov Gorišek 1969. je do leta 2000 deloval v različnih vlogah organizacijskega komiteja tekmovanj v Planici. "Od vojakov sem se vrnil 29. marca 1963, na biotehniški fakulteti v Ljubljani diplomiral iz gozdarstva, se delovno kalil pri kranjskem gozdnem gospodarstvu in bil zaposlen pri ljubljanskem Slovenijalesu, kjer sem leta 1990 dočakal pokoj, vmes pa sem od leta 1978 do 1982 služboval kot vodja gozdne proizvodnje v Centralnoafriški republiki."
Leta 1979 je dobil priznanje za zaslužnega športnika Jugoslavije, leta 2011 Bloudkovo plaketo za življenjsko delo, leta 2012 pa je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
