Navadni hren (Armoracia rusticana L.) uvrščamo v družino križnic, domači imeni zanj sta tudi kren in turman. Navadni hren je rastlina, ki zraste v višino do 1,5 metra. Ima oglato steblo in tri vrste listov. Gojijo ga, kot Slovenci okoli velike noči najbolje vemo, predvsem zaradi njegovega korena. Pri hrenu so uporabni tudi prvi listi, ki odženejo od korenine; so pernato deljeni in imajo ozke segmente. Drugi listi so kratkopecljati stebelni listi in so večji od teh prvih. Pritlični listi so dolgopecljati, široko suličasti z neenakomerno nazobčanim robom, zgornji listi pa so suličasti. Na vrhu stebla se razvije socvetje belih cvetov. Vsak cvetek ima štiri venčne lističe. Plodovi, ki se razvijejo iz cvetov, so okroglasti in veliki približno pol centimetra.
Korenina navadnega hrena spominja na peteršiljevo, pokrita je z rjavkasto skorjo, pod njo pa se skriva belo meso. Pri hrenu so sicer uporabni tudi listi in cvetovi. Cveti junija in julija. Koren izkopavamo v vseh mesecih, ki imajo v svojem imenu črko "r" (od septembra do aprila). Pri nas gojen hren raste v vrtovih, na njivah, na poljih, najdemo ga tudi v divji naravi. Običajno hren uživamo sveže naribanega (lahko tudi v kombinaciji z naribanim jabolkom), primeren je za omake, priloge, solate, tudi za obkladke.
Hrenov obkladek tudi pri zobobolu
SVEŽI SOK
Iz hrenove korenine iztisnemo sveži sok, ki hitro uniči koli bacile. Na čajno žličko nakapljamo 15-20 kapljic in pijemo med obroki. Sok pomaga pri črevesnih boleznih, ki jih zaradi gnilobnih in vrelnih procesov v črevesju povzročajo koli bacili. Tako izdelan sok lahko pomaga tudi pri napihnjenosti, lenosti črevesja, zaustavlja drisko in pomaga pri motnjah izločanja želodčnega soka.
VINO
V kozarec s širokim grlom naribamo malo debelejšo korenino hrena, v 1 dl tople vode raztopimo 3 jedilne žlice kostanjevega medu, dodamo k naribanemu hrenu, dobljeno mešanico prelijemo z litrom dobrega belega vina. Kozarec dobro zapremo, pretresemo in postavimo v temen prostor, kjer je temperatura okrog 25 °C. Tako pripravljeno vino pijemo trikrat na dan po eno šilce pred vsakim obrokom. Vino nam pomaga pri bolečinah v sklepih.
HRENOVO OLJE
Potrebujemo dobro ekstra deviško hladno stiskano oljčno olje, 30 dag korenine hrena.
Svežo korenino hrena naribamo, damo v kozarec s širokim grlom in prelijemo z oljčnim oljem do vrha. Kozarec dobro zapremo in za 6 tednov postavimo na okensko polico, kjer je sonce. Kozarec večkrat pretresemo. Po tem času olje precedimo in nalijemo v manjše steklenice. Hranimo v hladnem in temnem prostoru, ne v hladilniku. S tem oljem si masiramo boleče sklepe, lahko pa na takšen način pripravljeno olje uporabljamo kot začimbo pri pripravi omak in solat.
VOHANJE
Pri vnetju sinusov ali pri migrenskem napadu pomaga vohanje ribane sveže korenine hrena. Gorčično olje, ki se sprošča pri ribanju, povzroča čiščenje sinusov in blaži migreno.
SIRUP
Potrebujemo kozarec s širokim grlom, pokrov, 20 dag korenine hrena, hojin, smrekov ali gozdni med.
Hren naribamo ali nastrgamo in nadevamo v steklen kozarec. Dodamo 1 kg medu ter dobro premešamo. Kozarec dobro zapremo in postavimo na okensko polico za 6 tednov oziroma tako dolgo, dokler se med ne spremeni v gost sirup. Precedimo in damo v kozarce ali pa hren z medom kar pojemo. Zaprte kozarce postavimo v hladen in temen prostor. Na dan popijemo zjutraj in zvečer po eno čajno žličko takšnega sirupa. Sirup uporabljamo za okrepitev imunskega sistema.
PROTI GLAVOBOLU
V gazo zavit ostrgan hren damo na tilnik. Na tilniku je lahko 10-15 minut.
KORENJE, ZELENA IN HREN
Ostrgano korenje, olupljeno zeleno in ostrgan hren naribamo, dodamo kislo smetano, limonin sok ali domači jabolčni kis, ščepec sladkorja in malo soli.
HREN IN JABOLKA
Ostrgan hren in naribana jabolka zmešamo ter dodamo domači jabolčni kis ter ščepec soli.
