(INTERVJU) Blažka in Tine Brodnjak: Familija, ki živi (za) vinogradništvo

Blažka in Tine sta Brodnjakova. Nečakinja in stric iz družine, ki se že vrsto let ukvarja tudi z obdelovanjem vinogradov in pridelovanjem grozdja. Njihovo posestvo, ki so mu tri generacije združeno nadele ime Familija Estate, leži v gričevnatih Halozah na eni najboljših vinskih leg. Čeprav je Blažka Brodnjak mlado dekle, ki se je kot otrok preselila na drugi konec Slovenije, z njo ostajajo spomini, ljubezen in predanost vinski pokrajini. Tudi zato se je odločila za študij mednarodnega vinskega posla v Avstriji. Tine Brodnjak, brat Blažkinega očeta, pa je tudi eden tistih, ki ga je življenje sicer želelo peljati drugam, a se je odločil, da konča kariero hotelskega menedžerja, se vrne in posveti vinarstvu. Odkar je Brodnjakova družina združila moči in začela proizvodnjo vina za prodajo z lastno blagovno znamko, so povezani bolj kot kadarkoli prej. Ob tem upajo, da bo njihov rastoči projekt postal eden tistih, ki bo Haloze spremenil v zaželeno butično destinacijo.

Še ne tako dolgo nazaj so gričevnate Haloze veljale za pozabljeno pokrajino. Poznali so jo večinoma tisti, ki imajo tam korenine, in izletniki. Vidva sta jo verjetno vzljubila že v otroštvu, ko sta pomagala v vinogradih v Velikem Vrhu?

Blažka: "Ko sem bila majhna, posestva v Velikem Vrhu še nismo obdelovali, smo pa manjši vinograd v Malem Okiču, kjer smo vino proizvajali ljubiteljsko. Iz tistih časov imam res veliko lepih spominov. Čeprav sem se v otroštvu preselila v Ljubljano, smo se pogosto vračali v Haloze k babici in dedku ter pomagali na posestvu. Kot otrok sem se najbolj veselila trgatve, saj sta starša takrat povabila tudi svoje prijatelje, ki so prišli s svojimi otroki in smo si skupaj lahko v vinogradu pričarali pravo doživetje. Pošteno smo se nasmejali, ko je kdo od odraslih stresel grozdje namesto v püto kar za vrat pütarju. Seveda je vsak od otrok dobil tudi svojo košarico ali košek, a je grozdje vanje padalo bolj ali manj po nesreči ..."

Tine: "Moji spomini so vsakoletne počitnice pri babici s pohanim zajcem, ričetom, kuhanimi štruklji in neštetimi teki vzdolž hriba ter strmimi vzpenjanji nazaj, ko nam je pobegnila žoga ... Sicer pa smo bili med vikendi in prazniki vpeti v obdelovanje vinogradov v Halozah."

Ko vinogradništvo postane način življenja

Kako danes ob teh spominih doživljata vinogradništvo, pridelavo in predelavo grozdja? Kdaj je to postalo pomemben del življenja?

Blažka: "Moji 'prejšnji časi' niso tako daleč nazaj, da bi se sama predelava lahko kaj bistveno spremenila. (smeh) Je bila pa velika sprememba, ko smo se z družino odločili, da vino ne bo več samo naš hobi, ampak tudi profesionalna pot. Ljubezen do narave in vinogradništvo sta me spremljala od mladih nog. Zagotovo pa je vinogradništvo postalo še pomembnejši del mojega življenja, ko sem se tudi sama odločila za to karierno pot v vinarstvu, kar je bilo relativno hitro - že po končani osnovni šoli, ko sem nadaljevala šolanje na biotehnični gimnaziji, ki mi je dala odlično osnovo v biologiji in biotehnologiji ter osnovno znanje, ki ga zdaj lahko nadgrajujem s študijem in praktičnimi izkušnjami."

Tine: "Kot družina smo s tem vedno živeli, zame pa so se stvari odločilno spremenile lani jeseni, ko sem prekinil svojo več kot dvajsetletno kariero vodenja hotelov v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem ter se zaposlil na posestvu. Sedaj je to moje življenje, moj vsakdan."

Blažka, kako blizu vam je nadaljevanje družinske tradicije, glede na to, da imate komaj kaj čez dvajset let?

Blažka: "Z vinom in vinogradništvom je bil povezan že moj prapradedek, nato pradedek, dedek, oče, stric in sedaj tudi jaz - gre torej za večgeneracijsko tradicijo. Lahko bi rekli, da imamo to v krvi. Sama menim, da ima tradicija izreden pomen, še posebno v časih, ko se kot družba nekoliko odmikamo od sicer ustaljenih vrednot in povezanosti z naravo. Vseeno pa spoštovanje tradicije ne pomeni, da počnemo vse na način, kot so to počeli nekoč. Nove ideje, tehnološki razvoj in inovacije so zelo dobrodošle tudi v vinogradništvu."

Sauvignon blanc je prva zvezda Familije

Tudi tradicijo haloških sort grozdja bo treba predstaviti širši javnosti. Kam sega, od kod prihaja?

Blažka: "Celotna štajerska regija ima zelo dolgo tradicijo pridelovanja in predelovanja grozdja, navsezadnje imamo v Mariboru tudi najstarejšo trto na svetu, na kar smo lahko zelo ponosni. Vinorodni podokoliš Haloze seveda ni izjema, saj tradicija sega vse do rimskih časov. Gričevnato površje in vremenski pogoji v Halozah omogočajo pridelovanje različnih sort, ki se izražajo v svoji sortnosti in zaradi lapornih tal mineralnosti. Prevladujejo bele sorte, od tega kar 35 odstotkov laški rizling, za katerega na posestvu menimo, da lahko ob pravi pridelavi in ustrezni povezanosti ter enotnosti pridelovalcev postane prava regijska zvezda."

A prva zvezda vašega posestva je sauvignon blanc, če se ne motim?

Blažka: "Da, seveda ne smemo pozabiti na sauvignon blanc, naše 'prvo vino', ki na teh legah daje odlične rezultate in bo vedno zasedalo zelo pomembno mesto. Med zelo zanimive sorte zagotovo sodi tudi šipon, ki pa je zaradi tanke kožice in poznega dozorevanja zahtevnejši za dosledno dozorevanje in zdravstveno stanje v vinogradu, zato bo težko prevladal kot ključna sorta. V izbranih letnikih na Štajerskem uspevajo izjemni renski rizlingi, sicer pa lahko v zadnjem obdobju pijemo vse boljše modre pinote in modre frankinje. Slednji rdeči sorti smo pod romarsko cerkvico svete Ane letos posadili tudi mi, računamo na zelo pitne roseje in v boljših letnikih tudi resne rdečine."

Tine: "Haloške lege vinogradov res nudijo odlične pogoje za vrhunska vina!"

Kako vidva danes, stric in nečakinja, živita vinogradništvo?

Blažka: "Po končani srednji šoli sem se odločila za specializiran študijski program z imenom International Wine Business v Avstriji, v sklopu katerega tudi opravljam polletno prakso v eni od večjih avstrijskih kleti. Sem torej v fazi intenzivnega srkanja znanja in izkušenj, ki jih bom odnesla s seboj domov in prenesla v domače okolje."

Tine: "Zame je zdaj vinogradništvo postalo način življenja, zaposlitev - v njem sem našel pravi smisel. Smo sredi gradnje sodobne kleti s trgovino, sledi obnova zidanice s pogostitvenim delom in potem še namestitvene kapacitete. Ko bo projekt zaokrožen, verjamemo, da bo to osrednja promocijska in prodajna točka pridelkov z izbranih haloških in regijskih kmetij. Verjamemo, da po vzorih iz tujine - preko povezovanja in sodelovanja kmetij - soustvarjamo regijski ekosistem in da se demografsko ogroženemu območju obetajo zelo svetli časi. Ocenjujem, da bodo Haloze vinsko in enološko-gastronomsko v desetih letih na višjem, bolj kakovostnem in širše prepoznavnem nivoju."

Kako se je pri vas začelo ta pravo vinogradništvo, kako je nastala Familija Estate?

Tine: "Praded je bil pred več kot stotimi leti trgovec z vinom, ded pa je na delu posestva, kjer se danes pase čreda škotskega goveda v ekološki vzreji, v letu 1974 zasadil slabih pet tisoč trsov. Obdelovanje teh sta po smrti starih staršev prevzela starša, z bratom pa sva od osnovnošolskih let pomagala pri opravilih v vinogradu in manjši kleti. Vinograde v Velikem Vrhu z edinstveno zidanico smo kupili in dodatno najeli pred slabimi petnajstimi leti, s pridelavo grozdja za lastno proizvodnjo vina za trg pa smo pričeli z letnikom 2020. Takrat smo se z družino odločili, da ustekleničimo svoje prve steklenice sorte sauvignon blanc z imeni Intro in Introduction. Poimenovanje smo izbrali, ker sta bili to naši prvi vini in s tem uvod v našo novo zgodbo."

Povezani bolj kot kadarkoli prej

Pa ime posestva, kako je nastalo?

Tine: "Veliko smo tudi razmišljali o samem poimenovanju posestva, želeli smo nekaj, kar je mednarodno izgovorljivo, ostane v spominu in vzbuja pozitivne občutke. Po dolgem premisleku in mnogih zavrženih idejah smo pristali pri imenu Familija, saj predstavljamo tri generacije ene družine oziroma familije, kot ji na Štajerskem rečemo. Medtem pa gre hitro v uho tudi mednarodnim kupcem - family, familie, la familia ..."

Je Familija še bolj povezala družino?

Blažka: "Mislim, da zelo. Familija Estate je en velik mozaik, v katerem je prav vsak član družine našel svoj prostor. Babica, dedek, stric, oče in jaz se bolj poglobljeno ukvarjamo z vinogradniškim delom posestva, mami in starejša sestra pa sta po duši bolj umetnici kot naravoslovki in dopolnjujeta našo znamko z ročnimi izdelki iz keramike - Familija Craft. Mlajšega brata pa zanima bolj šport kot pa vožnja s traktorjem, razumljivo ..." (smeh)

Tine: "Res, v tem trenutku smo povezani bolj kot kdajkoli prej. Seveda se kot v vsaki družini ne strinjamo vedno in se kdaj zaiskri, a vedno bolj spoznavamo, da gre za veliko stvar, in bolj ko postaja otipljiva, bolj nas vse skupaj motivira."

Kakšni filozofiji sledi vaša klet?

Tine: "Smo šele na začetku poti, a že v izhodišču sledimo francoski filozofiji čistih, elegantnih, sortno značilnih in pitnih vin, ki pa niso na prvo žogo. Gre za kompleksna, mineralna, vsaj delno v leseni posodi zorjena vina."

Kaj to pomeni v praksi?

Tine: "V vinogradih postopoma načrtujemo prehod v organsko pridelavo, ki v prvi nekaj letih žal ni bila mogoča, saj so bile vremenske razmere temu izrazito nenaklonjene in bi ostali brez pridelka. Pri vinifikaciji in zorenju vin uporabljamo konvencionalni pristop pri predelavi, pri čemer drozgo izpostavimo kisiku (tudi pri sauvignonu, saj nam niso všeč preveč izrazite, skoraj parfumaste zaznave), ne izvajamo pa daljših maceracij. Po naši presoji po nekaj dneh izgubijo smisel, saj se vina različnih sort uniformirajo in je potem v bistvu vseeno, katere sadimo. Veseli smo, da nam v vinogradu očitno uspeva ohranjati visoko stopnjo biodiverzitete, saj v njem skozi vse leto opažamo zajce, fazane, srne, kuščarje, kače, nad njim pa krokarje in nedavno tudi belorepega orla, največjo evropsko ujedo."

Prebujene Haloze

Kakšni so časi za vinski turizem, sploh v Halozah? Vi se trudite prebuditi "pozabljeno" pokrajino.

Tine: "Po obdobju koronavirusa so časi za manjša družinska posestva izjemno ugodni, povpraševanja je ogromno, pri nas pa primanjkuje ustrezne ponudbe na visoki kakovostni ravni. Ravno zato vlagamo v razvoj posestva postopoma, najprej sodobna klet in trgovina, nato obnova veličastne Veseličeve zidanice z gostinsko ponudbo in nazadnje še nastanitve z wellness vsebinami in lončarsko delavnico. A lepo počasi. Nastaja res edinstveno posestvo in prepričani smo, da bo povpraševanje veliko ter da bomo z našim uspehom pritegnili še več naložb drugih kmetij in ponudnikov nastanitev, s čimer bodo Haloze postale visoko zaželena butična destinacija, naše posestvo pa lahko z dolgoletnim izkušnjami hotelirstva in gostinstva deluje kot neke vrste razpršeni hotel."

Kje je dežela Štajerska na vinskem zemljevidu Evrope, kakšno prihodnost lahko pričakuje?

Tine: "Vrača se skozi velika vrata. Že pred tridesetimi leti so v Sloveniji štajerska vina prevladovala in verjamem, da zdaj z revolucijo suhih in pitnih vin njihov čas spet prihaja. Imamo tudi svojo rebulo po imenu laški rizling in prepričani smo, da bomo po hrvaškem in srbskem zgledu v prihodnosti iz njega z morebiti drugim poimenovanjem, dogovorjenimi standardi in poenotenim embaliranjem naredili res veliko zgodbo. Nekaj vinarjev je že za in verjamemo, da je mogoče priti do širšega gibanja."

Kako pomembno je, da se neka vinska klet udeleži festivala, kot bo Top Vino by Evino prvega oktobra v Ljubljani? S čim se predstavlja Familija?

Tine: "Prepričani smo, da se na celovito profesionalno zastavljeni prireditvi, kot bo ta, lahko neposredno srečamo z velikim številom sedanjih in morebitnih novih kupcev ter prijateljev našega posestva. Mi se bomo prestavili z novim letnikom 2022 sort sauvignon blanc in prvič tudi s sivim pinotom redne linije z naše lege Cru Veliki Vrh. Prav tako pa tudi z linijo Selekcija sorte sauvignon blanc iz posebej izbranih sodov letnika 2021. Tudi kak magnum prvega letnika s posestva se bo našel."

Kaj pomeni študirati mednarodni vinski posel, za kakšno vrsto izobraževanja pravzaprav gre?

Blažka: "Gre za izrazito široko zastavljen in praktično uporaben študijski program, ki zajema vinogradništvo, vinarstvo, računovodstvo domačega posestva, razvoj lastne blagovne znamke, poznavanje vinskih regij in vin sveta, poleg tega pa vključuje tudi polletno prakso v eni od kleti z vsemi opravili in postopki, ki se tam izvajajo."

Zakaj sta vas nega vin in pridelava grozdja tako prevzela, da ste se jima posvetili?

Blažka: "Vedno sem uživala v naravi in všeč mi je, da kmetijska dejavnost ves čas zagotavlja stik z zemljo in realnim življenjem. Na posestvu vzrejamo tudi petnajst glav škotskega goveda in s tem vsaj delno ohranjamo kulturno krajino, ki se sicer pospešeno zarašča."

Tine: "Tudi zato, ker vina združujejo, vina povezujejo … Spoznavanje vin, ki je bil in še je hobi, je zame postal tudi zaposlitev in še bolj način življenja. Sem eden takih, ki se je na enem izmed potovanj iz Švice, dežele sira in čokolad, denimo vrnil domov z naborom steklenic njihovih vin. Vse z namenom, da bi iskali podobnosti in razlike z našimi vini."