Bojan Tomažič
Začelo se je leta 1987 ali 1988 v kletnih prostorih osnovne šole Gustava Šiliha v Razlagovi ulici v Mariboru, kjer so underground bendi imeli vadbene prostore. "Takrat je vsak kaj igral," se spominja Mladen Buletinac - Bula. On s kitaro in Alen Breber z bobni sta bila v bendu Agonia. "Za najin okus smo bili preveč punkerski, midva bi terala death metal, ki je bil takrat v vzponu." In sta naredila Newsagent, pridružil se jima je basist Martin Tine Teršek, prvi koncert v MKC so odigrali inštrumentalno, ker s pevcem Juretom Kelharjem še niso bili uigrani. Ko sta bila v ekipi še Matej Peklar in Matjaž Bračko, so postali Decatholicize (1991), član benda je bil tudi Milan Fras. Po snemanju, s katerim niso bili zadovoljni, so delovanje ustavili. Okrog leta 2000 so spet snemali, a jim tudi takrat ni uspelo narediti želenega. "Po šestnajstih letih posta sva z Alenom spet začenjala znova, z basistom Nedeljkom Krljićem, kitaristom Denisom Agovićem in pevcem Juretom Vandurjem. V The Kraken Productions smo posneli tri pesmi, s katerimi smo nato poželi zelo vzpodbudne kritike, in se motivirani lotili albuma." Basist je postal Leon Pondelak, solo kitarist Jošt Skale in v jeseni 2020 so pričeli snemati prvenec. "Pri mojstru Maticu Mlakarju, miks in mastering je naredil Dražen Kecman v Cirith Ungol studiu." Tokrat so s ploščo zelo zadovoljni in polni zahval še drugim, Marcusu Hambüchnu, Bojanu Pondelaku, tiskarni Demago in številnim drugim, ki jih podpirajo.
Nova plošča v norih časih. Vloženega veliko dela?
Ja, nova plošča oziroma naš dolgometražni prvenec v težkih časih. V časih, ki so prinesli nekaj, o čemer se nam niti sanjalo ni, da se nam lahko zgodi. Pa se je. Ti časi so nam prinesli omejitve na vseh področjih, družbeno razslojevanje je še izrazitejše, temeljne pravice in svoboščine poteptane. Na našem prvencu je dosti govora točno o teh stvareh. Da smo speljali album od ideje do končnega produkta, je bilo vloženega tri leta dela. Tako skupinskega kot individualnega. Ampak to je delo, v katerem uživamo in ki se ga ne branimo.
Kaj glasbeno prinaša plošča? Kakšno je njeno sporočilo?
Plošča predstavlja ljubezen do glasbene zvrsti, ki jo dobesedno obožujemo. Novo je za nas to, da je album za zdaj požel kritike, ki so nas malo presenetile. Sami superlativi, če se lahko tako izrazim. Torej so se splačala leta dela, vloženi trud in posvečena pozornost malenkostim. Sam naslov albuma da vedeti, kaj hočemo z njim povedati. Čeprav album ni konceptualen in je tematika od pesmi do pesmi različna, se v vsaki pesmi najde, če ne direktno pa metaforično, kritika nadvlade. Ko govorimo o demonih ali postavimo dogajanje v sredino vojne vihre ali v zapor, je potreben širši pogled na koncept besedila. Čar poezije je v metafori, ki jo naredi privlačno za vsakogar, ker si jo lahko vsak po svoje razloži in si ustvari svoj film. Pojemo tudi o tragičnih dogodkih, ki so se dejansko zgodili in pustili dolgoročne posledice, politične, ekonomske, ekološke ali druge. Na ta čas, ki ga živimo, smo skozi svoja besedila ves čas opozarjali punkerji, metalci, raperji in ostali underground performerji.
Metalci so proti nasilju
Metalska mističnost se srečuje z realnostjo. Pri vas že v imenu tudi s katolicizmom. Zakaj takšno ime skupine?
V metalu je precej mističnosti, raznih simbolov, mednje sodi tudi mednarodni simbol ateizma iz logotipa benda. Naj povem, da ime Decatholicize ne pomeni, da smo eksplicitno proti katoliški ali katerikoli drugi veri. Nas ne motijo ljudje, ki verujejo, motita nas vsiljevanje in strašenje, da boš kaznovan, če ne slediš naukom vere. Z različnimi verovanji so se začele delitve med ljudmi. In če se vrnemo na temačnost, ki spremlja metalsko glasbo že od začetka, marsikdo reče, da metalci pojemo samo o nasilju, vojnah in podobnih rečeh, kot da si vse to želimo. Ne! Točno tega si ne želimo! Globalno je ogromno posamičnih aktivistov in organizacij, ki na svoj način protestirajo in opozarjajo na težave, ki se ne rešujejo, ampak kopičijo. Mi s svojo glasbo to izražamo na svoj način.
Kako boste glasbo spravili do poslušalcev? Koncertov v živo očitno še dolgo ne bo.
Vsako umetniško delo potrebuje promocijo, in ni je boljše promocije, kot so nastopi pred privrženci žanra, ki ga izvajaš. Žal so razmere takšne, kot so, nastopi v živo niso mogoči. Kdaj bodo, je težko oziroma nemogoče napovedati, ker sami o tem ne odločamo. Ko pride do takšne stigmatizacije in razkroja kulture, ki smo ji priča pri nas, kjer se brezsramno posega v njene temelje in se status umetnika zaradi nestrinjanja z odnosom oblastnikov kratkomalo izbriše, so razmere skrb vzbujajoče.
Plošče kupujejo le še najbolj vneti zbiralci.
S poplavo spletnih platform v zadnjih dveh desetletjih je močno upadla prodaja glasbenih izdelkov v fizični obliki in so bili, razen določenega procenta velikih, vsi drugi odvisni od nastopov, ob katerih so poskušali prodati tudi še kak svoj reklamni artikel, majice, kape, broške. Ker razmere tega ne dopuščajo, je večina tistih, katerih eksistenca je odvisna od njihovega ustvarjanja, v velikih težavah. In ni videti, da bi v prihodnje bilo bolje, tako smo mi, ki se z glasbo ukvarjamo ljubiteljsko in imamo svoje službe, celo v boljšem položaju kot poklicni glasbeniki. Na spletu je nemalo privržencev metalske zvrsti in nam kljub vsemu številne platforme omogočajo promocijo in prodajo našega izdelka, ki je prav s pomočjo njih prečkal najprej meje Slovenije, zdaj pa tudi meje Evrope.
Vi ste na facebooku celo objavili, da boste izkupiček od prodaje vaših cedejev in majic namenili za studio v Gustafu.
Res je. Vsak cent od prodaje cedejev in majic je namenjen za izgradnjo glasbenega studia v dvorani Gustaf. Člani benda smo v realizacijo albuma vložili kar nekaj sredstev in ga speljali od ideje do konca. Da bi pa bendom, ki si podobnega vložka ne morejo privoščiti, omogočili, da svoje ideje posnamejo, smo se odločili, da sodelujemo pri vzpostavljanju studia, v katerem bo to mogoče. Maribor kot mesto z bogato in razvejano kulturno preteklostjo in glasbeno sceno si zasluži tak studio, ki bo vsakomur dostopen. In studi Gustaf bo takšen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
