Z vseh strani nas prepričujejo, da je za žensko čas, ko postane mamica, najlepše obdobje v njenem življenju. Toda mnoge matere nato spoznajo, da realnost ni v skladu s to popolno predstavo, ugotavlja Amy Brown, profesorica javnega zdravja otrok na Univerzi Swansea. Že res, da imajo svojega dojenčka zelo rade, toda posledice poroda in materinstva so veliko bolj kompleksne. Raziskave o srečnih obdobjih skozi življenje so pokazale, da je lahko leto po rojstvu otroka pravzaprav za žensko eno najtežjih. Pri tem ne gre za njen odnos z otrokom, ampak za druga področja njenega življenja, na katerih zaradi tega pride do velikih sprememb. Družbeni mediji pri tem niso v veliko pomoč. Njihovi uporabniki se trudijo deliti le najboljše trenutke. Prepričani so namreč, da bi morali skrivati svoje prave občutke, zlasti ker so vsi drugi videti tako srečni. Toda vsem najbolj pomagamo prav s tem, da iskreno povemo, kako se v resnici počutimo.
Ko postanemo starši, je povsem normalno, da se soočimo tudi z nekaterimi težavnimi občutki. Nekateri novopečeni starši se ne povežejo takoj s svojim otrokom in se sprašujejo, zakaj jih že takoj po njegovem rojstvu ni preplavila ljubezen. Mnogim se toži po prejšnjem načinu življenja in identiteti. Eni se počutijo ujete in bi radi pobegnili nekam stran, vendar hkrati čutijo, da ne morejo zapustiti svojega otročka. Pogosta je tudi zaskrbljenost, da ne bodo dovolj dobri starši. Toda če smo povsem odkriti, ni vam treba ves čas vsega početi prav. Za svojega otroka ste več kot dovolj dobri. Nobeden od teh odzivov, ki so popolnoma normalni, ne pomeni, da svojega otroka nimate radi. Toda pomembno je, da veste, kdaj je tak odziv še normalen in kdaj je bolje, da poiščete pomoč.
Najmanj ena od petih novopečenih mamic ima po rojstvu otroka težave z duševnim zdravjem. In takih mamic je verjetno še več, saj mnoge skrivajo svoja prava občutja. Posledica tega je, da niso deležne vse potrebne podpore. Na katere znake bi morali biti pozorni?
Poporodna depresija
Depresija niso le občutki žalosti. Pravzaprav sta njena pogosta znaka tudi zaskrbljenost glede nečesa specifičnega ali splošni občutek strahu. Prizadete ženske lahko izgubijo željo po tem, da bi počele določene stvari, občutijo brezup in so črnoglede glede prihodnosti ali pa so zelo nesamozavestne.
Tesnoba in nadležne misli
Vsi imamo trenutke, ko si predstavljamo, da nam dojenček pade iz rok. Toda pri nekaterih ženskah se te misli ponavljajo zelo pogosto in se jih preprosto ne morejo znebiti. Mnoge zaradi njih ne morejo spati ali se med spanjem ves čas prebujajo. Zaradi tega so nespočite, počutijo se preobremenjene in slabotne.
Poporodna jeza
O jezi ne govorimo prav pogosto, ko teče beseda o mamah, čeprav je ta pri njih bolj pogosta, kot si morda mislite. Mnoge novopečene mamice že ob najmanjši stvari, ki gre narobe, poročajo o razdražljivosti, počutijo se, kot da so se znašle na robu, nato pa preprosto izbruhnejo. Hormonska nihanja in pomanjkanje spanja lahko počutje še poslabšajo, toda največkrat gre za odziv na občutek, da so preobremenjene, nemočne in prepuščene same sebi.
Travme, povezane s porodom in dojenjem
Mnoge ženske imajo neprijetne spomine na porod, ki ne izginejo niti tedaj, če se o njih pogovarjajo s prijateljicami. V mislih se vedno znova vračajo v porodno sobo, mnoge se bojijo bolnišnice, izogibajo so stvarem, ki jih spominjajo na porod, počutijo se jezne zaradi slabe porodne izkušnje, nekatere zanjo krivijo sebe. Nekatere novopečene mamice premalo spijo, imajo slab apetit, so razdražljive in velikokrat na robu živčnega zloma. Včasih so ti občutki povezani s telesnimi napori med porodom, veliko pogosteje pa s tem, kako se je ženska tedaj počutila ali kakšne obravnave je bila deležna.
Hormonska nihanja in pomanjkanje spanja lahko počutje še poslabšajo
Podobne travme ali zaskrbljenost strokovnjaki pri ženskah opažajo tudi v zvezi s hranjenjem dojenčkov. Ženske, ki so se soočile s težavami pri dojenju ali so morale z njim prenehati, preden so bile pripravljene na to, velikokrat občutijo krivdo, jezo ali izgubo, čeprav njihov otrok lepo raste in se razvija.
Poiščite pomoč
Če menite, da ne morete več obvladovati občutkov, ki vas preplavljajo, ali se vam zdi, da so prizadeti vaši spanec, apetit in raven energije, potem lahko poskusite naslednje.
• Pogovorite se s prijateljicami. Včasih pomaga že to, da se z drugimi pogovarjate o svojih občutkih, saj boste tako ugotovili, da niste edini in da se tudi drugi počutijo enako.
• Pogovorite se s patronažno sestro ali družinskim zdravnikom, ki vam bosta pojasnila, zakaj se tako počutite, ter svetovala, kako si lahko pomagate (zdravila, psihoterapija).
• Kontaktirajte katero od mnogih organizacij, ki vam lahko pomagajo.
• Poskrbite tudi zase. Vaša prehrana, telesna aktivnost in preživljanje časa na prostem lahko prav tako vplivajo na vaše počutje. Naj vas ne bo strah druge prositi za pomoč pri varstvu otroka, da si boste zagotovili dovolj časa zase. Pojasnite jim, kako se počutite in kakšno pomoč potrebujete.
• Ustvarjalnost je koristna. Na voljo so razne umetniške delavnice, ki se jih lahko udeležujete skupaj s svojim dojenčkom bodisi v živo bodisi preko spleta.
• Poskusite masažo za dojenčke. Pomagala vam bo, da se umirite in povežete s svojim dojenčkom. Hkrati bo prispevala k dvigu ravni oksitocina pri obeh. Oksitocin omili strah ter znižuje krvni pritisk in ravni stresnega hormona kortizola.
• Usvojite tehnike prizemljitve, ki vam lahko pomagajo pri obvladovanju tesnobnosti. Ko začutite znake tesnobnosti, začnite iskati stvari v svoji okolici. Poskusite denimo najti pet stvari modre barve. Ali pet mehkih stvari. Preštejte jih in jih na glas opišite.
• Najbolj pomembno pa je, da se zavedate, da ti občutki nimajo prav nič opraviti s tem, kako zelo imate radi svojega dojenčka in kako dobro skrbite zanj. Mamice, ki imajo težave z duševnim zdravjem, so pogosto močno naravnane na potrebe svojega otroka, ker jih tako skrbi, da ne bodo dobro poskrbele zanj. Z vašim dojenčkom bo vse v redu, toda pomembno je, da boste v redu tudi vi.
