Star pregovor pravi, da ljubezni ni mogoče kupiti z denarjem. Kaj pa čas? Do odgovora na to vprašanje bi se rad dokopal 45-letni milijarder Bryan Johnson, ki menda vsako leto zapravi na milijone evrov za to, da bi se nehal starati in spet imel telo 18-letnika (po možnosti brez aken). Da bi to dosegel, se Johnson drži strogega prehranjevalnega in vadbenega režima, vsak dan poje cel kup prehranskih dopolnil in redno opravlja razne preiskave, s katerimi spremlja delovanje svojih organov. Poskusil je že nekatere najnovejše postopke pomlajevanja telesa. Med drugim si je dal vbrizgati krvno plazno svojega 17-letnega sina. Johnson s tem ni pritegnil samo veliko pozornosti na internetu, mnogi se - tudi Richard Faragher, profesor biogerontologije, z Univerze v Brightonu v tem prispevku - sprašujejo, v kakšni meri je njegov cilj sploh uresničljiv.
Smo lahko res biološko mlajši od svoje kronološke starosti? Obstajata dva povezana načina merjenja starosti. Prvi je kronološka starost, ki jo najbolje razumemo. V bistvu gre za to, kako dolgo smo že na svetu. Da bi lahko določili posameznikovo kronološko starost, potrebujemo datum in uro njegovega rojstva, ki sta navedena na njegovem rojstnem listu.
Če ta dokumentacija iz različnih razlogov ne obstaja ali so podatki v njej pomanjkljivi, imajo strokovnjaki na voljo več drugih tehnik za ocenjevanje kronološke starosti. Najboljša metoda je menda pregled zobovja, zlasti letnih rastnih črt oziroma cementnih lamel v sklenini, ki bi jih lahko primerjali z letnicami v deblih dreves, ter spremem v zobovini (dentinu), ki se skriva za sklenino in daje zobu obliko.
Kako izračunamo svojo "pravo" starost
Biološka starost po drugi strani odraža eksponentno naraščanje tveganja organizma za razvoj bolezni ali smrt z minevanjem časa. V bistvu gre za to, kako hitro naše telo izgublja sposobnost delovanja. Čeprav se vsa živa bitja na našem planetu starajo, obstajajo tudi taka, ki se skorajda ne, kot je na primer školjka, poimenovana trda ladinka (Mercenaria mercenaria). Te školjke imajo tako majhno možnost za smrt, da so nekatere, ki so danes žive, stare toliko, da bi jih lahko v juhi pojedel angleški kralj Henrik VIII.
Toda s staranjem ne izgubljamo vsi enako hitro svoje funkcionalne zmogljivosti, naši organski sistemi pešajo različno hitro. To pomeni, da so lahko nekateri ljudje biološko mlajši ali starejši, kot naj bi bili pri svoji kronološki starosti.
Pomislimo na primer na 70-letnega ameriškega maratonca, ki je leta 2018 postavil svetovni rekord v svoji starostni skupini. Mnogi njegovi vrstniki so nasprotno dokaj slabega zdravja, nekateri pa že živijo v domovih za starostnike in potrebujejo dolgotrajno oskrbo. To je dokaz, da je mogoče biološko starost ločiti od kronološke.
Obstaja več načinov za oceno biološke starosti. Eden od njih je celo zelo preprost in ga lahko opravimo kar tako, da uporabimo svoje oči. Raziskave so pokazale, da lahko precej točno ocenimo, koliko je nekdo star, že če ga samo pogledamo. V bistvu ta metoda ni nič manj natančna od bolj zapletenih tehnik merjenja biološke starosti. Neka druga študija je pokazala, da so kadilci, ljudje s prekomerno telesno težo in tisti, ki so slabega zdravja, v primerjavi s svojimi vrstniki videti starejši od svoje kronološke starosti. Ker ti dejavniki res zvišujejo biološko starost, je to dokaz, da lahko s pogledom na nekoga dejansko precej natančno ocenimo njegovo starost.
Drugi preprost, ampak dober pokazatelj biološke starosti je moč stiska pesti, ki se zaradi izgube mišične mase z leti zmanjšuje. Na to lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so bolezni, debelost in slaba telesna kondicija. Šibek stisk pesti je eden od znakov, da je človekova biološka starost verjetno višja od njegove kronološke starosti.
Med bolj zapletenimi metodami ocenjevanja biološke starosti so testi delovanja telesnih organov in spremljanje sterilnega vnetja, s katerim merimo, koliko vnetnih molekul kroži po telesu (če jih je veliko, to ni dobra novica).
Človekovo biološko starost lahko izmerimo tudi tako, da preučimo epigenetske spremembe DNK oziroma dolžino koncev kromosomov ali prisotnost števila senescentnih celic. Gre za celice, ki se nam s starostjo nabirajo v telesu. Zanje je značilno, da se ne delijo, ampak izločajo morebiti škodljive snovi, ki povzročajo vnetje. Toda ti metodi omogočata le grobo oceno biološke starosti.
Pričakovana življenjska doba človeka, ki počne teh pet stvari, je za petnajst let višja kot pri človeku, ki ne počne ničesar od tega.
Kako si znižati biološko starost
Če bi radi zavrteli čas nazaj in izničili učinke staranja, je najbolje, da se začnete osredotočati na svoj življenjski slog. Redna telesna vadba, opustitev kajenja, zmerno uživanje alkohola, ohranjanje zdrave telesne teže in prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, so preproste stvari, s katerimi je mogoče precej znižati biološko starost. Pričakovana življenjska doba človeka, ki počne teh pet stvari, je za petnajst let višja kot pri človeku, ki ne počne ničesar od tega.
Znanstveniki pravkar razvijajo postopke, s katerimi bi lahko hitro občutno upočasnili staranje, če jih bodo lahko le uspešno prenesli z glodavcev na ljudi. Raziskovalci so denimo dokazali, da je kopičenje senescentnih celic v tkivih primarni vzrok za staranje pri miših. Ko so jih odstranili, so pri živalih opazili občutno izboljšanje stanja, tako glede zdravja kot pričakovane življenjske dobe. V okviru teh študij so primerjali tudi učinke odstranitve senescentnih celic skozi življenje živali, tako da so dovolili, da se nakopičijo, nato pa so jih, ko se je miš postarala, odstranili. Po zaslugi obeh postopkov se je zdravstveno stanje miši izboljšalo, podaljšala pa se je tudi njihova življenjska doba. Upravičeno lahko rečemo, da so s tem pri njih upočasnili staranje.
Znanstveniki se na vse pretege trudijo odkriti, kako bi lahko dosegli enake učinke pri ljudeh, proučujejo pa tudi tehnike, s katerimi bi lahko izboljšali zdravje pri zelo starih ljudeh. Če bi se katera od teh metod izkazala za učinkovito, bi lahko po njuni zaslugi občutno znižali izdatke za zdravstveno varstvo in revolucionirali način preživljanja starosti. Johnsonovi poskusi, da bi obrnili proces staranja, se včasih zdijo praktični in optimistični. Toda njegov dolgoročni cilj, da bi ljudje nekoč živeli dvesto let, se vendarle zdi nekoliko preveč optimističen.
