Mednarodna skupina znanstvenikov, ki so pet let preučevali blato 647 danskih dojenčkov, je odkrila nekaj osupljivega. V vzorcih blata iz pleničk dojenčkov so identificirali deset tisoč vrst virusov oziroma desetkrat več kot vrst bakterij. Večina virusov ni bila še nikoli opisana. To bi lahko pri številnih bralcih izzvalo preplah. Virusi v zadnjih letih namreč niso ravno na dobrem glasu. Toda mnogo ljudi se ne zaveda, da velika večina teh virusov ne povzroča bolezni in okužb niti pri ljudeh niti pri živalih.
Atlas raznolikosti
Virusi, o katerih govorimo, so bakteriofagi, ki lahko okužijo le bakterije in tvorijo večji del človeškega mikrobioma. In raziskovalci so ugotovili, da je v blatu dojenčkov ogromno teh virusov. Dejansko je bilo okoli 90 odstotkov vseh virusov, ki so jih odkrili v blatu iz pleničk danskih dojenčkov, ubijalcev bakterij. Človeška črevesna mikrobiota je zapletena zbirka mikroorganizmov, vključno z bakterijami, arhejami, mikrobnimi evkarionti in virusi. Virusno komponento črevesne flore sestavljajo pretežno bakteriofagi, ki pomagajo ohranjati zdrav in raznolik mikrobiom. Skupina raziskovalcev iz Danske, Kanade in Francije je preučila, koliko od teh deset tisoč virusov je novih in na kakšen način bi lahko najbolje opisali to novo virusno raznolikost. Preveč dolgočasno branje bi bilo, če bi le suhoparno opisali vsakega od njih. Raje so ustvarili "atlas raznolikosti DNK virusov v črevesju dojenčkov", na katerem so viruse razvrstili na nove virusne družine in rede na podlagi tega, kako podobni so njihovi genomi. Odkrili so 248 družin, od katerih so jih od prej poznali le 16. Raziskovalci so 232 na novo identificiranih družin virusov poimenovali po otrocih, ki so sodelovali pri študiji, denimo Sylvesterviridae, Rigmorviridae in Tristanviridae.
Edinstveni viromi
Zanimivo je predvsem dejstvo, da ima vsak človek v črevesju svoj edinstven komplet bakteriofagov in drugih virusov in da niti dva človeka nimata popolnoma enake sestave črevesne mikrobiote. Hkrati je ta pri odraslih vedno bolj stabilna, kar pomeni, da s staranjem s seboj nosimo enak komplet virusov.
Toda pri dojenčkih je virom (celoten nabor virusov) precej drugačen pri odraslih in se stabilizira šele čez nekaj let. Ko so raziskovalci primerjali približno deset tisoč virusov, identificiranih v okviru te študije, z obsežnimi referenčnimi zbirkami viromov zdravih odraslih, so ugotovili, da je bilo do tedaj znanih le približno 800 od teh virusov. To pomeni, da ti "otroški bakteriofagi", ki začnejo takoj po rojstvu kolonizirati gastrointestinalni trakt dojenčkov, ne ostanejo tam, ampak jih postopoma zamenjajo "odrasli bakteriofagi". To zamenjavo je mogoče delno povezati z bakterijami gostiteljicami, ki jih ti virusi napadejo. Bakterije iz rodov Bacteroides, Faecalibacterium in Bifidobacterium so bile najpogostejše gostiteljice otroških bakteriofagov. Poudariti je treba, da so bakterije iz rodu Bifidobacterium zelo pomembne za zdravje dojenčkov. Te bakterije pomagajo pri prebavi materinega mleka in so zato zelo pomembne na začetku življenja. Toda s staranjem jih je vedno manj. Zato je smiselno, da pri otrocih najdemo več virusov, ki okužijo bakterije iz rodu Bifidobacterium, pri odraslih pa manj. Nasprotno pa je pri odraslih prisotnih več bakteriofagov iz rodu Crassvirales, ki jih v blatu dojenčkov ni prav veliko, kar pomeni, da se ti začnejo množiti s staranjem.
S temi novimi deset tisoč vrstami in mnogimi novimi družinami virusov, ki so jih odkrili v blatu samo ene skupine nekaj sto danskih dojenčkov, je postalo jasno, da obstaja še veliko stvari, ki jih ne vemo o viromu, in da bodo morali znanstveniki na to temo opraviti še veliko raziskav.
- Avtorica prispevka je Evelien Adriaenssens, vodja raziskovalne skupine Črevesni virusi in virologija, raziskovalni inštitut Quadram Institute.
