Bojan Tomažič
Eni vse vedo, lahko vse dokažejo, zmerom najdejo argument, če ne drugega je pomemben javni interes (ki ga oni definirajo). Vsi ljudje so torej pomembni, eni pa pač malo ali veliko bolj. Ti seveda svojo pomembnost manj pomembnim in nepomembnim zaračunavajo. Seveda gre za manipulacije, po katerih sleherniki verjamemo, da so eni boljši, sposobnejši, izbrani. Zato tudi legalno prejemajo (kot pri nas elita v bankah, zavarovalnicah in tudi v javnih podjetjih) bajne plače, imajo dodatke in privilegije, navadni pa životarijo s 600 evri mesečno.
Ob tem bi lahko filozofiral z Voltairom, ki je v Dialogu med filozofom in naravo napisal: "Moja draga mati, reci mi, čemu obstajaš, čemu je sploh kaj na svetu! Odgovorila ti bom, kar odgovarjam že toliko stoletij tistim, ki me sprašujejo o prvih načelih: 'Ničesar ne vem.'"
Ali z Berkeleyjem, ki v Pogovorih med Hilasom in Filonousom, prvi je prijatelj duha, drugi materije, dopoveduje, da na podlagi svojih zaznav ne moremo sklepati, da obstajajo zunanji predmeti, kajti prepričani smo lahko edino o teh svojih zaznavah. "Pravimo, da je sladkor sladek in pelinkovec grenak; ali bomo mar trdili, da je sladkost v sladkorju in grenkost v pelinkovcu? Ne, ti občutki so v nas samih, spremenijo se, kadar zbolimo."
Enako velja za vonj, sluh in - barve, dobro vemo, da predmeti nimajo barve, smo pa rumeni, ko imamo zlatenico?!
Bom raje šel k sodobniku, ki več vidi in razume kot drugi, a od tega nima koristi. "Našel sem podatek, da kar 95 odstotkov snovi v vesolju ne moremo videti; torej lahko vidimo le pet odstotkov obstoječega," piše pater Karel Gržan v Vstanimo v suženjstvo zakleti, izstop iz smrtnonosne igre polov. Le pet odstotkov obstoječega torej (u)vidimo. "Ne le v dogajanju vesolja, temveč tudi v odločujočem dogajanju na tem našem modrem planetu." Se pa nam toliko dogaja, kot da bi bilo nasprotno. "Kadar poslušam ne le poročila, pač pa tudi komentatorje dogajanja po svetu, ne morem razumeti, kako lahko usmerjajo in osredotočajo večinsko pozornost v predstavo na vrhu ledene gore in bore malo, če sploh kaj, v to, kar jo nosi - v tisti prikriti podvodni del, ki je bistven."
O tistih petih odstotkih vidnega, površnega govorimo v 95 odstotkih, ob tem pa 95-odstotnemu odločujočemu ozadju namenimo le pet odstotkov analize, je opozoril. "Velikih vprašanj sploh nihče ne postavlja, vse se giblje na površini, na odru, s katerim manipulira ekonomizem." Citira Shakespeara, ki je bil velik poznavalec in analitik ljudskih značajev in bivanjskih situacij, in druge modrece. "Svet je gledališče in vsi moški in ženske so samo igralci. Že pred njim je prav to ugotavljal eden izmed osrednjih antičnih rimskih pisateljev; Petronij je tudi pravil, da je ves svet oder. In na njem se predvsem po (za to zlorabljeni) politiki nekaj dogaja. Čim bolj je to politično migetanje (dvo)bojevito, bedasto, bombastično, dramatično, komično, srhljivo, toliko bolje za uspešno predstavo, v katero potem gledalci pademo in postanemo del nje, del velike igre, ne da bi se tega zavedali."
Pater piše, da nam uprizarjajo igro in mi pademo v dogajanje, naj bo v gledališču ali na življenjski sceni. "Verjamemo v predstavo. Tako rekoč nemogoče nam je dvigniti misel nad igro, ki nam jo predstavljajo kot edino resničnost." Citira tudi del pogovora med Neom in Morfejem iz filma Matrica, kjer slednji reče: "Rodil si se kot suženj, na svet si prišel v ječo, ki je ne moreš vonjati, okušati ali se je dotakniti. To je ječa za tvoj razum."
