Judy Garland se je sama poimenovala za kraljico comebackov. Karierni in osebni vzponi in padci so se v njenem življenju prepletali od najstniških let vse do njene smrti pri sedeminštiridesetih letih. Proslavila se je že kot otroška filmska zvezda in pevka z izjemnim glasom, ko je plešoča v škrlatnih čeveljcih nastopila kot Dorothy Gale v znamenitem filmu Čarovnik iz Oza. Šestnajstletnica je zapela z oskarjem nagrajeno pesem Somewhere Over the Rainbow, ki danes sodi v klasiko filmskih melodij, Ameriški filmski institut pa jo je uvrstil med deset največjih igralk zlate dobe ameriškega filma. Je dobitnica dveh grammyjev, za najboljši album leta in za najboljši vokal, posthumno ji leta 1997 pripadel še grammy za življenjsko delo.
Ob sijajnih filmskih in glasbenih uspehih, za katere je morala žrtvovati brezskrbnost najstniških let, je bilo njeno življenje zaznamovano z alkoholizmom, depresijami, številnimi poskusi samomora, kronično nespečnostjo, namerno privzgojenim stradanjem in zlorabo tablet. Predoziranje s tabletami je bilo tudi vzrok njene prezgodnje smrti. Kljub petim zakonskim in mnogim drugim ljubezenskim zvezam je celo življenje živela z občutki velike osamljenosti.
Nastalo je dvajset biografij o največji zabavljačici vseh časov
Mama, zlobna čarovnica
Judy Garland je umetniško ime za leta 1922 v Minnesoti rojeno Frances Ethel Gumm. Starši so bili igralci vodvilskega gledališča, po kasnejših Judyjinih besedah so bili skromno nadarjeni. Na oder so jo postavili pri slabih treh letih, da je s svojima starejšima sestrama zapela Jingle Bells. Z njima je v triu prepevala sprva pod imenom The Gumm Sisters, ki so ga nato za nastop na Svetovni razstavi spremenile v The Garland Sisters. Mladi Frances je takrat popularna pesem Judy pevca Hoagyja Carmichaela tako šla v uho, da se je preimenovala po njej.
Ko se Clarku Gablu orosijo oči
V Hollywood ji je uspelo priti pri trinajstih. Po uspešno opravljeni avdiciji z Louisom B. Mayerjem, soustanoviteljem filmskega studia Metro-Goldwyn- Mayer (MGM) je podpisala svojo prvo filmsko pogodbo. Ta je bila rezultat maminega načrtnega vodenja hčerine kariere. V obdobju gospodarske krize je bila sijajno plačana s sto dolarji na teden (danes to pomeni okoli 1700 evrov).
Kmalu je postala prava senzacija z izvedbo pesmi Mr. Gable: You Made Me Love You iz muzikala Broadway Melody. Pesem, posvečeno igralcu Clarku Gablu, takrat največjemu zvezdniku MGM-a, je zapela ganjenemu igralcu tudi na njegovi rojstnodnevni zabavi. V odličen plesno-pevski duet se je ujela z dve leti starejšim Mickeyjem Rooneyjem, ki je bil prav tako najstniška zvezda studia MGM. Med njima je vladala posebna karizma in skupaj sta posnela devet filmov.
Sanje so postale nočna mora
Namesto uresničitve sanjskega načrta se je za najstnico v MGM-u začela nočna mora, tudi z delavniki, ki so trajali osemnajst ur. Pri vodilnih v zabavni industriji je mlada Judy veljala za grdega račka s preveliko telesno težo, obkladana tudi z izrazom "prašiček s prašičjimi repki". Guvernante so strogo nadzorovale njeno prehrano - določili so ji dnevni vnos kalorij in mlado igralko pogosto puščali lačno. V kasnejših intervjujih je pripovedovala, da so v studiih MGM igralce izčrpavali do onemoglosti, jim dajali poživila, da so vzdržali tempo, zatem pa uspavalne tablete za počitek. Privoščili so jim štiriurno spanje, nato pa jih namenoma zbudili in jih s poživili držali v budnosti, da so lahko odgarali naslednjih 72 ur. Počutila se je kot igračka, ki so jo navijali.
Za Garlandovo je imel takšen odnos vseživljenjske usodne posledice, trpela je zaradi slabe samopodobe, nihanja telesne teže in odvisnosti od pomirjeval. V obdobjih, ko je bila "čista", a težavna, je veljalo, "dajmo Garlandovi tablete, da jo spravimo v tek ali da jo umirimo, in delovala bo kot ura".
Na tiranijo studia se je odzivala z zamujanjem ali izostajanjem od snemanja in na koncu jo je doletela odpoved. V šestnajstih letih je s svojimi filmi studiu MGM prinesla 80 milijonov dolarjev prihodkov, a ji ob odpovedi pogodbe niso dali ne odpravnine ne pravice do pokojnine, tudi poslovilne zabave ni bilo.
Stalna spolna nadlegovanja
Gerald Clark, avtor biografije Get Happy: The Life of Judy Garland, navaja, da je bila že kot najstnica žrtev spolnega Mayerjevega nadlegovanja. Vsemogočni vodja studia MGM ji je laskal, da poje iz srca, in pri tem položil roko na njene prsi, čemur se niso mogli izogniti tudi ustvarjalci v najnovejšem filmu o Garlandovi. Leta kasneje je njegovo dejanje komentirala z besedami: "Vesela sem, da nisem pela s katerim drugim delom svoje anatomije."
Pet propadlih zakonov
Poroka z Davidom Rosom ni bila nič kaj po godu ne materi ne šefu MGM-a. Biografi navajajo, da je takoj po poroki doživljala pritiske iz studia, njena nosečnost pa se je morala končati s prisilnim (takrat nelegalnim) splavom. Štiri dni po njem se je vrnila na snemalno prizorišče in prav nikogar ni zanimalo, kako se mlada žena čustveno in telesno počuti. Izgube želenega otroka Judy Garland ni prebolela in tudi to je doprineslo k neuspešnosti tega zakona. Ločila se je po štirih letih.
Slavni režiser Vincent Minnelli (Gigi, Američan v Parizu) je bil zanjo usoden ob snemanju filma Srečajva se v St. Louisu in je najbolj zaslužen za oblikovanje njene všečne vizualne podobe. Leto po poroki (1946) se jima je rodila hči Liza. Zakon Garlandove so pretresale njene depresivnost, samomorilne težnje, muhavost in odvisnost od tablet, še posebej po tistem, ko jo je studio MGM odpustil in je doživela živčni zlom. V prid zakonu prav tako ni bila soprogova prikrita homoseksualnost. Še pred razpadom zakona se je Garlandova zapletla v novo ljubezensko zvezo z bodočim tretjim soprogom Sidom Luftom, filmskim producentom in njenim kasnejšim menedžerjem.
Luft je zelo pripomogel k razvoju njene kariere. Po odpustitvi pri MGM se je z njegovo pomočjo preusmerila v petje in leta 1951 zablestela v newyorškem Gledališču Palace, kjer je nastopala devetnajst tednov zapored. Bil je tudi producent filma Zvezda je rojena (1954), ki je pomenil njeno vrnitev na sceno. Za to vlogo si je prislužila nominacijo za oskarja, drugo pa za igralko v stranski vlogi v filmu Sojenje v Nürnbergu (1961). Leto po poroki je rodila hčerko Lorno, nato pa še sina (Joey). Situacijo so slabšali njeni poskusi samomora in zaton kariere, Garlandova pa je trdila, da jo soprog pretepa. Večkrat sta se razšla in ponovno pobotala, zakonske težave pa si je blažila z ljubezenskimi aferami, tudi s Frankom Sinatro. Ločitev je bila težka in burna, prežeta z bojem za skrbništvo otrok in z delitvijo premoženja.
Leta 1965 se je v Las Vegasu v četrto poročila z igralcem Marcom Herronom. Po šestih mesecih ga je zapustila z obrazložitvijo, da jo pretepa. Kot Minnelli je bil tudi on homoseksualec, kasneje je živel s partnerjem.
Ikona gejevske skupnosti
Spretni scenaristi so v najnovejšem filmu o Garlandovi vpletli čustveno zgodbo dveh homoseksualcev in nakazali na to, da je Garlandova veljala za ikono gejevske skupnosti. Med razlogi se največkrat omenjata njen boj za pravice istospolno usmerjenih in nerazumevanje homoseksualnosti, pri čemer je njihovo trpljenje in preganjanje stična točka z občutki, ki jih je poznala tudi Garlandova. Ko je ob koncu šestdesetih let zaradi finančnih težav nastopala v pubih, so novinarji neprizanesljivo pisali, da večino njenega občinstva sestavljajo geji. To je komentirala z besedami, da ji je za to vseeno, ker ona poje ljudem. Na njeno zadnjo pot jo je po aveniji Madison v New Yorku pospremilo na tisoče ljudi; med njimi številni homoseksualci, zanje je bila to v tistem obdobju redka možnost, da so se lahko predstavili javno. Po pogrebni ceremoniji, na kateri je imel osrednji govor James Mason, njen soigralec v filmu Zvezda je rojena, so jo najprej pokopali v New Yorku, pred tremi leti pa njene posmrtne ostanke na željo hčerke Lize prenesli na pokopališče Hollywood Forever v Los Angelesu.
Davčna za petami
Na vrhuncu kariere je bila Judy Garland med desetimi najbolje plačanimi igralkami tistega časa. Za štiritedenski angažma leta 1956 v Las Vegasu je kot najbolje plačana pevka prejela 55 tisoč dolarjev tedensko (danes več kot pol milijona dolarjev). Kljub razprodanim koncertom in številnim posnetim filmom se je ves čas otepala s finančnimi težavami, saj je nadzor nad svojim bančnim računom zaupala napačnim ljudem. Na začetku kariere je njena pohlepna mama Ethel na veliko trošila denar ali ga zgrešeno vlagala, na plačevanje davkov pa "pozabila".
