Če jemo ogljikove hidrate, se zviša raven krvnega sladkorja. Za koliko se ta zviša, je odvisno od glikemičnega indeksa posameznih živil.
Glikemični indeks razvršča živila glede na dvig sladkorja v krvi na lestvici od ena do sto. Živila z visokim glikemičnim indeksom hitro razpadejo, kar povzroči hiter porast krvnega sladkorja, ki mu sledi tudi nagel padec. Zaradi hitrih sprememb ravni krvnega sladkorja se lahko poveča tveganje za debelost, diabetes in bolezni srca. Če se torej izogibamo živilom z visokim glikemičnim indeksom, kot so na primer gazirane pijače, sladkarije in beli kruh, lahko to tveganje precej zmanjšamo.
Z uživanjem živil z nizkim glikemičnim indeksom poskrbimo za stabilne ravni sladkorja v krvi ter preprečimo nenadne padce energije. Stabilne ravni glukoze v krvi so lahko tudi koristne, saj lahko nizek krvni sladkor po njegovem nenadnem povišanju zmanjša našo sposobnost osredotočanja in učenja.
Kava in kortizol
Z omejenim vnosom kave lahko znižamo ravni stresnega hormona kortizola. Visoke ravni kortizola namreč zmanjšajo človekovo sposobnost za obvladovanje nenehnih pritiskov in so škodljive za imunski sistem. Kofein še dodatno okrepi negativne učinke kortizola, zato z omejitvijo vnosa kave takoj prispevamo k zmanjšanju teh negativnih učinkov.
Močno zmanjšanje dnevnega vnosa kalorij
Močno zmanjšanje dnevnega vnosa kalorij upočasni izgubljanje odvečnih kilogramov, namesto da bi ga pospešilo, saj organizmu preprečuje, da bi učinkovito kuril maščobe. Organizem namreč takoj vklopi obrambni mehanizem in se začne obnašati kot med stradanjem. To pomeni, da začne skrajno varčno porabljati energijo, ki jo ima na voljo. Posledica tega sta izguba mišične mase in počasnejši metabolizem. Posledica počasnejšega metabolizma pa je počasnejše izgubljanje odvečnih kilogramov.
Nikoli manj kot 1000 ali 1200 kilokalorij na dan
