V Sloveniji je registriranih 24.075 društev, največ imamo športnih in rekreativnih, 8475, umetniških in kulturnih je 4043, društev za pomoč ljudem je 3065, znanstvenoraziskovalnih, poklicnih, izobraževalnih društev 2264, društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin je 1688, stanovskih društev 1431, turističnih društev 600, društev upokojencev 576, za razvoj kraja skrbi 1553 društev, za duhovno življenje 651, nacionalnih in političnih društev so našteli 335. Planinskih društev je 319, lovskih 472, čebelarskih 232, ribiških društev 136, društev za varstvo živali 105.
Če nimate družbe, poglejte v slovenski register društev
Piparji so bili za slovenska planinska društva
Tiste, ki bi ob omenjanju društev copatarjev, ljubiteljev vampov, praženega krompirja in drugih odmahovali z roko, je treba spomniti, da smo v naših krajih že v predprejšnjem stoletju imeli posebneže, iz katerih so se norčevali in ki so postali pomembni za slovensko zgodovino. Člane društva Pipa so v Ljubljani in okolici imeli za čudake, a so bili odločilni za to, da smo na Slovenskem poleg nemškega planinskega društva dobili tudi slovensko in da se je v slovenskih gorah slišala slovenska beseda. Josip Hauptman, Ivan Korenčan, Henrik Lindtner, Anton Škof, Karl Seunig in Bogumil Kajzelj so bili polni iskrivih domislic, imeli so jih za lunatike, ki se slikajo s pipami v rokah, se dobivajo v gostilni na hribčku nad Ljubljano, izdajajo hudomušno glasilo in imajo prav takšna pravila. "Vsi piparji imajo enake pipe. Pipo, tobak in žveplenke mora pipar vedno pri sebi imeti in na zahtevo drugega piparja vse tri stvari pokazati; ako mu le ena teh stvari manjka, plača 4 kr globe; piparji se pozdravljajo z imeni naslednjih hribov: Triglav, Mangart, Grintovec, Črna prst, Lušarje, Stol, Golica, Jošt, Janče, Katarina, Grmada, Šmarna gora, Krim; ako pipar piparja ne pozdravi z enim teh imen, zapade 2 kr globe, isto velja za odzdrav. Pozdravlja mlajši starejšega naprej. Dva piparja imata pravico skupno tretjega piparja vprašati za višino enega navedenih hribov; ako odgovor ni pravilen, plača nevednež 2 kr globe," je med drugim bilo določeno. Trije od njih, Hauptman, Škof in Korenčan, so 23. julija 1892 na Stolu sprejeli zgodovinsko odločitev, da ne odnehajo prej, dokler ne ustanovijo slovenskega planinskega društva. Ni bilo lahko, a so uspeli, naredili so društvo, iz katerega je zrasla najmnožičnejša organizacija rekreativcev na Slovenskem.
Kulturnih društev je 4040
V Sloveniji je 4040 kulturnih in umetniških društev, kar pomeni, da smo kljub zmanjševanju dotacij države, sazasom in drugim ujmam potrošništva še zelo kulturen narod. Tudi rekreiramo se radi in radi smo v naravi. Planinskih, alpinističnih in plezalnih društev je 319, taborniških in skavtskih društev je 111, lovskih društev je 472, čebelarskih 232, ribiških 136, društev za varstvo živali 105, gobarskih 36.
Za domovino s praženim krompirjem naprej
Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je kot piparji nastalo iz hudomušnega prebliska. Okoli novega leta 2000 je skupinica ljudi v vili Podrožnik v Ljubljani jedla pražen krompir kot prilogo h glavni jedi in ugotavljali so, da je tako dober, da bi moral biti glavna jed. Jure Lenard in kolegi so ustanovili društvo za dosego tega cilja in odtlej se trudijo "poveličati pražen krompir v glavno jed in se zavzemati za njegov obstoj". In tako jih je 23. maja 2000 pet imelo občni zbor, potem so se do novembra usklajevali in uskladili z državno upravo, da so jih registrirali kot društvo. V letu kasneje se je začel priliv članov in simpatizerjev, priljubljeno zbirališče je bila Gostilna pri Pavli. V Mokronogu je bil prvi svetovni festival praženega krompirja, na katerem se je kljub dežju zbralo tristo ljudi, praženi krompir je bil glavna jed, vsa druga hrana so bile priloge.
Vendar v društvu niso ostali samo pri krompirjevih kosilih, ampak praženi krompir promovirajo tudi na področju kulture, gospodarstva in turizma.
Gasilcev je 162 tisoč
"Letos sta bili v Sloveniji ustanovljeni dve novi gasilski društvi, zdaj je torej 1342 društev," Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, ponosno pove, da se najbolj množična prostovoljna organizacija za pomoč ljudem še širi. "Osnovni namen delovanja gasilcev je pomagati tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, in ljudje to znajo ceniti. Tradicija je tudi dolga in članstvo v društvih se prenaša iz roda v rod. Organizirano gasilstvo sega že v čase Avstro-Ogrske in v delu, ki je bilo v monarhiji, je še zdaj bolje razvito kot v krajih, ki so bili pod Italijo." Članov v društvih je vsako leto več, zdaj jih je več kot 162 tisoč. "Eden od glavnih razlogov za povečevanje je prav gotovo načrtno delo z mladimi, saj ponujamo številne programe z raznoliko vsebino. Že v osnovi smo ljudje takšni, da ostanemo v neki sredini, če se tam dobro počutimo. To pa pri našem delu ni vedno enostavno, saj prostovoljno opravljamo zelo zahtevne naloge. Kljub temu se trudimo, da zagotavljamo takšne razmere, da ljudje prihajajo in ostajajo v naših vrstah kljub marsikaterim drugim obveznostim." Mladih je med gasilci več kot 40 tisoč. "Smo ena od redkih organizacij, ki mlade vzgaja tudi v duhu pomoči do sočloveka in medsebojnega sodelovanja, saj je posameznik pri našem delu le člen močne verige. Sposobnost vživeti se v stisko drugega pa je zelo pomemben vidik pri zaščiti in reševanju ljudi in živali."
Gasilci ohranjajo tudi tradicijo raznašanja koledarjev po hišah v prednovoletnem času. "V preteklosti je bil to eden izmed glavnih virov financiranja. Tudi v današnjem času prispevki še kako pripomorejo k boljšemu delovanju gasilstva. Na srečo pa se je stanje financiranja z nastankom novih občin v Sloveniji bistveno spremenilo, tako da lokalne skupnosti v večji meri poskrbijo za redno delovanje društev. Pomeni pa obiskovanje pomemben stik z ljudmi, povezovanje kraja in gasilcev, predvsem pa možnost, da krajanom, ki nas podpirajo, sežemo v roke in jim zaželimo vse lepo ob praznikih."
Oživljanje preteklosti v sedanjosti
Zbirateljskih društev je v Sloveniji registriranih 57, veliko jih je torej neorganiziranih, ker smo mi narod zbiralcev, tu vsak nekaj zbira. Društvo ljubiteljev ročnih ur in nakita Urca je v Celju, v Mariboru se društvo ljubiteljev ur imenuje Tik tak. Društvo maketarjev in igralcev namiznih strateških iger imajo v Ljubljani, društvo ljubiteljev preprog, talnih oblog, oblazinjenega pohištva in notranjosti avtomobilov je v Mariboru.
Društva starodobnikov skrbijo za ohranjanje tehnične kulture, obstajajo tudi društva ljubiteljev ameriških in britanskih avtomobilov. Društvo ljubiteljev avtomobilov imajo v Rogaški Slatini, društvo ljubiteljev tovornjakov in voznikov Carji cest je na Jesenicah. Klub ljubiteljev stare tehnike je v Medvodah, v Slovenj Gradcu imajo klub šoferjev, ljubiteljev dobre kave in igralnih avtomatov, enemu od slovenskih moto klubov je ime Vroče gume. V Piranu je društvo ljubiteljev starih bark. V Sežani imajo kulturno-športno razvojno društvo Kraški traktorski zbor.