Po letu 2020 je stanje, poimenovano dolgi covid, postalo splošno razširjena zdravstvena težava, ki prizadene zdravje in kakovost življenja na milijone ljudi po vsem svetu, medtem ko gospodarstva stane na milijone evrov zaradi nižje produktivnosti zaposlenih in vsesplošnega pomanjkanja delovne sile. Dolgi covid je pojem, ki zajema celo vrsto dolgotrajnih negativnih posledic za zdravje pri ljudeh, ki so preboleli okužbo z virusom SARS-CoV-2. Med njimi so denimo vztrajni respiratorni simptomi (zadihanost), utrujenost in možganska megla, ki omejujejo sposobnost ljudi za delo, ter tudi stanja, kot sta srčno popuščanje in diabetes, za katera vemo, da človeka spremljajo do smrti.
Ziyad Al-Aly je zdravnik in znanstvenik, ki dolgi covid poglobljeno preučuje že od samega začetka pandemije. Pred ameriškim senatom je prisegel kot izvedenec za to stanje in je o njem napisal celo vrsto znanstvenih člankov in publikacij. Revija Time ga je zato letos uvrstila med stoterico najvplivnejših ljudi na področju zdravstva. V prvi polovici leta 2024 je množica poročil in znanstvenih člankov prispevala k še boljšemu razumevanju tega zapletenega bolezenskega stanja. V njih med drugim piše, da lahko covid-19 še leta po prvi okužbi povzroči veliko škodo na mnogih organih ter da obstaja vse več dokazov o obstojnosti virusa in imunski pomanjkljivosti še več mesecev ali celo več let po prvotni okužbi.
Tveganje se je z leti zmanjšalo
Nova študija, ki so jo izvedli Ziyad Al-Aly in njegovi kolegi, njene izsledke pa objavili v strokovni reviji New England Journal of Medicin, je pokazala, da se je tveganje za razvoj dolgega covida-19 v času pandemije zmanjševalo. Leta 2020, ko je prevladoval prvi sev virusa SARS-CoV-2 in cepiva še niso bila na voljo, je za dolgim covidom zbolelo 10,4 odstotka odraslih, ki so preboleli covid-19. Do začetka leta 2022, ko so prevladovale različice omikron, se je ta odstotek znižal na 7,7 odstotka pri necepljenih in na 3,5 odstotka pri cepljenih odraslih. Drugače povedano, pri necepljenih ljudeh je obstajala dvakrat večja možnost, da zbolijo za dolgim covidom. Raziskovalci za zdaj še ne razpolagajo z natančnimi podatki o trenutnem odstotku okužb, vendar se zdi, da je pritok novih pacientov v bolnišnice, specializirane za zdravljenje dolgega covida, primerljiv s tistim leta 2022. Izkazalo se je, da je ta upad posledica dveh ključnih dejavnikov: dostopnosti cepiv in sprememb lastnosti virusa, zaradi katerih ta ni več sposoben povzročiti tako hude okužbe in v človeškem telesu obstati dovolj dolgo, da bi spodbudil razvoj kroničnih bolezni. Na splošno se je tveganje za razvoj dolgega covida torej zmanjšalo. Vendar niti 3,5-odstotno tveganje ni zanemarljivo. Nove in ponovne okužbe z virusom SARS-CoV-2 pomenijo, da se obstoječim pacientom z dolgim covidom vsako leto pridruži na milijone novih.
Dolgi covid je kronično stanje
Na podlagi ocen za prvo leto pandemije naj bi imelo dolgi covid najmanj 65 milijonov ljudi po vsem svetu. Ekipa raziskovalcev pod vodstvom Ziyad Al-Aly bo skupaj s skupino drugih vodilnih znanstvenikov kmalu objavila posodobljene ocene globalnega bremena dolgega covida in njegovih posledic za globalno gospodarstvo v letu 2023. V novem obsežnem poročilu Nacionalnih akademij znanosti, inženiringa in medicine pa so podrobno opisane vse dolgotrajne zdravstvene posledice, ki jih povzroča dolgi covid. Poročilo je bilo pripravljeno po naročilu Uprave za socialno varnost zaradi boljšega razumevanja vpliva dolgega covida na izplačevanje invalidnin. Avtorji poročila so sklenili, da je dolgi covid kompleksno kronično stanje z več kot 200 različnimi znanimi simptomi. Med njimi so tudi pojav ali poslabšanje:
• bolezni srca;
• nevroloških težav, kot so kognitivne motnje, kapi in disavtonomija (to je kategorija motenj, ki prizadenejo avtonomni živčni sistem - živce, ki regulirajo večino ključnih mehanizmov človeškega telesa, kot so krvni tlak, srčni utrip in telesna temperatura);
• utrujenosti po minimalnem telesnem naporu (stanje hude utrujenosti že po ne preveč intenzivni telesni aktivnosti, zaradi katere pacient ni sposoben funkcionirati še ure, dneve ali tedne);
• želodčnih in črevesnih težav;
• bolezni ledvic;
• metabolnih motenj, kot sta diabetes in hiperlipidemija, ali zvišanje ravni škodljivega LDL-holesterola;
• disfunkcije imunskega sistema.
Dolgi covid lahko prizadene ljudi vseh starosti, ne glede na raso in etnično pripadnost ali splošno zdravstveno stanje. Zanimivo pa je, da je več kot 90 odstotkov ljudi z dolgim covidom prebolelo blago obliko covida-19. V poročilu Nacionalnih akademij znanosti, inženiringa in medicine še piše, da se ljudje zaradi dolgega covida včasih niso sposobni vrniti na delo ali v šolo, da je kakovost njihovega življenja bistveno slabša, da nekateri ne zmorejo več izvajati niti vsakdanjih življenjskih aktivnosti, medtem ko mnogi še mesece ali leta po prvi okužbi poročajo o občutno zmanjšanih telesnih in kognitivnih sposobnostih. Znanstveniki v poročilu poudarjajo, da mnoge zdravstvene posledice dolgega covida, vključno z utrujenostjo po minimalnem telesnem naporu, kronično utrujenostjo, kognitivnimi motnjami in disavtonomijo, še niso na seznamu telesnih okvar, ki ga oblikuje Uprava za socialno varnost, čeprav bistveno vplivajo na sposobnost posameznikov za delo in šolanje.
Dolgotrajno zdravljenje
Povrh vsega lahko zdravstvene težave, ki so posledice covida-19, vztrajajo še leta po prvi okužbi. Obsežna študija, objavljena na začetku tega leta, je pokazala, da so celo ljudje, ki so preboleli blago okužbo z virusom SARS-CoV-2, tri leta pozneje še vedno poročali o novih zdravstvenih težavah, povezanih s covidom-19. Ugotovitve te raziskave in drugih podobnih študij nakazujejo, da virus v različnih organskih sistemih vztraja mesece ali leta po prvi okužbi. Raziskave so še pokazale, da je mogoče tudi po blagi okužbi še dve do tri leta opaziti imunske odzive nanjo. Z izsledki vseh teh študij bi lahko morda pojasnili, zakaj se lahko pri pacientih tudi več let po prvi okužbi z virusom SARS-CoV-2 pojavijo nove, z njo povezane zdravstvene težave.
Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri razumevanju načinov, na katere dolgi covid povzroča škodo v telesu. Raziskavi, opravljeni v ZDA in na Nizozemskem, sta pokazali, da so se pri zdravih miših, ki so jim raziskovalci vbrizgali avtoprotitelesa (protitelesa, ki jih ustvarja človekov imunski sistem in ki napadajo lastna tkiva in organe) ljudi z dolgim covidom, pojavili simptomi, podobni tistim pri dolgem covidu, vključno z mišično oslabelostjo in slabšim ravnotežjem. Te študije namigujejo, da utegne biti abnormalen imunski odziv, ki naj bi bil odgovoren za tvorbo teh avtoprotiteles (antimitohondrijskih protiteles, AMA), vzrok za razvoj dolgega covida in da bi lahko tega nekoč zdravili z nevtraliziranjem teh avtoprotiteles.
Nenehna grožnja
Kljub vse več dokazom o številnih nevarnostih covida-19 so ljudje na podlagi sporočil, ki jih prejemajo z vseh strani, prepričani, da ta ne pomeni več grožnje za javno zdravje. Čeprav empiričnih dokazov o tem ni, te napačne informacije vplivajo na mnenje javnosti. Toda podatki kažejo ravno nasprotno. Število primerov covida-19 je še vedno večje od števila primerov gripe. Hkrati zaradi njega še vedno v bolnišnico sprejmejo več ljudi kot zaradi gripe. Covid-19 vodi tudi k resnejšim in dolgotrajnejšim zdravstvenim zapletom. Trivializiranje in enačenje covida-19 z navadnim prehladom ali gripo nikakor ni v skladu z realnim stanjem.
Ziyad Al-Aly je vodja oddelka za raziskave in razvoj pri upravi za zdravstveno oskrbo v St. Louisu ter klinični epidemiolog na Washingtonski univerzi v St. Louisu.
