Najhitrejši torzo in najpočasnejši ljubimec

S še sedmimi atletskimi kolegi je ustvaril enega najbolj zmedenih in nepozabnih trenutkov letošnjih olimpijskih iger. Na ciljni črti so se skupaj znašli kar štirje - glava, stopalo, prsi, koleno … Kaj je bilo prej na cilju? Njihova neučakanost je naraščala, velikanski zaslon na stadionu pa ni pokazal rezultata. In še preden je fotofiniš razjasnil zmagovalca, je zvezdnik ameriške atletike zabrusil mlajšemu jamajškemu tekmecu: "Mislim, da si dobil olimpijske, ti … veliki pes!" A se je Noah Lyles vendarle zmotil, saj je postal najhitrejši človek na svetu on - in ne Jamajčan Kishane Tompson.

Izkazalo se je, da je bilo odločilnih pet tisočink sekunde, manj kot pomežik očesa. Ko je Lyles videl, da je olimpijski zmagovalec, ga je popadel delirij sreče. Sicer mu menda sploh ni bilo jasno, kako je uspel, saj je Thompson znan po bliskovitih startih in neverjetnih finiših; tudi gledalcem se je na približno 95 metrov zdelo, da je zlata olimpijska kolajna njegova. Lyles pa je bil po prvih 30 metrih zadnji na progi, šele nato je pospešil. Uradni rezultati so pokazali, da je Lyles tekel 9,784, Thompson 9,789, bron pa si je priboril Američan Fred Kerley s časom 9,81. Thompsonova noga je res prva prečkala črto, vendar je bil Američanov torzo pred njo. In telo šteje.

V ljubezni počasen, a vztrajen

Noah Lyles je morda resnično najhitrejši človek na svetu, a v zasebnem življenju naj bi bil veliko bolj premišljen in počasen. Recimo ko gre za romantične odnose. S svojim dekletom, jamajško atletinjo Junelle Bromfield, na primer. Par se je preko družbenih omrežij spoznal leta 2017. Šele po mesecih spletnega klepetanja sta se spoznala tudi v živo. Prvi zmenek ni bil uspešen, zato sta samo prijateljsko ostala v stiku. Šele leta 2022 se je Lyles odločil, da bo ponovno poizkusil zanetiti iskrico romantike, jo povabil na zmenek in od takrat sta nerazdružljiva. Skupaj živita na Floridi in skupaj sta tudi trenirala za olimpijske igre. V paru se pojavljata na družbenih omrežjih, si izkazujeta naklonjenost in postajata eden od najbolj sledenih parov med vplivneži.

Junelle Bromfield se je rodila leta 1998 v mestu Black River na Jamajki. In v ta za mnoge otoški raj Karibov je vse bolj zaljubljen tudi Noah. Med tiskovno konferenco pred olimpijskimi igrami v Parizu je nosil Adidasov komplet z jamajškim navdihom in tako s svojim stilom sporočal podporo svojemu dekletu.

Tako kot Lyles je tudi Bromfieldova odlična atletinja. Medtem ko Lyles tekmuje predvsem na 100 in 200 metrov, je Bromfieldova specializirana za tek na 400 metrov, na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu je osvojila bronasto medaljo, tako kot njen dragi v teku na 200 metrov.

Tudi letošnji Pariz jima je omogočil, da sta tekmovala oba - Lyles v moškem teku na 100 metrov, 200 metrov in v štafeti, Bromfieldova pa je zastopala Jamajko v ženski štafeti 4 x 400 metrov in v teku na 400 metrov; tokrat ji ni uspelo osvojiti odličja.

Prvič sta se javno pojavila skupaj na podelitvi nagrad USATF Night of Legends decembra leta 2022, kjer je Lyles prejel nagrado za športnika leta. Naslednji dan sta oba na družabnih omrežjih delila slike njunega zmenka na rdeči preprogi. Avgusta leta 2023 je Bromfieldova njuno prvo obletnico zaznamovala s sladkim sporočilom na Instagramu. "Na zdravje za 7 let prijateljstva, 6 mesecev zmenkov, 1 leto tega, da sem tvoja partnerica in da te imam za vedno rada," je zapisala.

Dolgočasna bronasta medalja

Ko je Noah pred mesecem dni pakiral za Pariz, je v kovček vrgel tudi bronasto medaljo z olimpijskih iger v Tokiu. Odličje, ki mu pred tremi leti ni prineslo posebnega veselja. Igre v Tokiu so zaradi pandemije zamujale za eno leto, stadion je bil brez gledalcev, na Japonsko ga ni spremljala njegova mama, menedžerka Keisha Caine Bishop. Ko je stal na startu sredi praznega stadiona, menda v tem ni videl smisla. Noah je namreč človek množice, dogajanja, zabave. Svojo bronasto medaljo je označil za dolgočasno.

Pandemija je mladega sprinterja dodatno zaznamovala. Kot otrok je trpel za astmo, njegova pljuča so bila ponoči velikokrat tako močno napolnjena s sluznico, da so ga redno vozili v bolnišnico. Še vedno jemlje preventivna zdravila. Takšno zdravstveno stanje mu je pri samozavesti vse prej kot pomagalo. Kot mladenič se je soočal z anksioznostjo in po igrah v Tokiu je ponovno začel jemati antidepresive, o čemer je tudi javno spregovoril. Po umoru Georgea Floyda je javno protestiral proti ubijanju temnopoltih moških s strani policije in si tudi sam zastavljal vprašanje, kako se je sploh uspel vklopiti v ameriško družbo, kakšna je njegova prihodnost in prihodnost njemu podobnih mladeničev.

Kmalu po tem, ko je zmagal na eni najbolj izjemnih olimpijskih sprintov, je vzel v roke bronasto medaljo, s čimer je pokazal, da se je pot do olimpijskega prvaka v teku na 100 metrov začela v Tokiu. A v resnici se je pot začela veliko prej ... Fant iz Floride si je že dolgo pred tem priboril mesto med najboljšimi na tekaških stezah sveta. Na svetovnem prvenstvu leta 2022 je postavil ameriški rekord na 200 metrov. Na svetovnem prvenstvu leta 2023 v Budimpešti je osvojil zlato na 100 in 200 metrov ter v štafeti 4 x 100 metrov. Zlato je osvajal tudi na tekmovanjih diamantne lige, državnih prvenstvih in na mladinskih olimpijskih igrah.

Sedem veličastnih v Sprintu

Lansko leto je sodeloval v Sprintu, trenutno priljubljeni Netflixovi dokumentarni seriji. Prva sezona je namreč spremljala elitno sedmerico sprinterjev med pripravami na OI 2024. Treningi, mediji, konkurenca, žrtvovanje, predanost ... Kaj vse je potrebno, da postaneš eden od najhitrejših ljudi na svetu. Nekaterim med njimi je to že uspelo. Ob njem so sodelovali še Sha'carri Richardson (ZDA), Shericka Jackson (Jamajka), Zharnel Hughes (Združeno kraljestvo), Lamont Marcell Jacobs (Italija), Shelly-Ann Fraser-Pryce (Jamajka) in Elaine Thompson (Jamajka). S svojimi uspehi je Lyles nedvomno že načrtovan kot osrednji lik 2. sezone serije Sprint.

Bolj kot dokumentarna serija pa 27-letnemu Noahu slavo prinaša tek. In prav slave si je iskreno želel, saj obožuje družbo, zabavo in pozornost. Dobro je vedel, da so olimpijske igre tisto, po čemer ga bo sodila širša javnost še leta in leta. Ko ga je pred finalom sprinta napovedovalec na stadionu povabil na progo 7, si je dal Noah duška, tekal je, skakal, kričal in mahal z rokami, da je stadion Stade de France podivjal od navdušenja. To je ta "Show Man" v njem. Ko je osvojil zlato, je ob stadionu, ovit v ameriško zastavo, najprej poiskal mamo. Noah je prekinil najdaljšo sprintersko sušo ZDA, nazadnje je od Američanov leta 2004 zmagal Justin Gatlin.

Kljub covidu tekel na 200 metrov

Pred šestimi leti si je atlet tetoviral na telo napis ICON. Menda kot dejanje manifestacije - napiši in zgodilo se bo. Želja, da bi postal ikona, simbol teka ter osvojil tri zlate medalje, se tokrat ni uresničila. Zlato na teku na 200 metrov mu je preprečil covid in mladenič iz Bocvane. Enaindvajsetletni Letsile Tebogo je s svojo hitrostjo presenetil svet atletike in svoji deželi pritekel prvo zlato olimpijsko medaljo.

Govorice o Lylesovi bolezni so se začele širiti po stadionu takoj zatem, ko je kot tretji prečkal ciljno črto. Jasno je bilo, da je tek na 200 njegova paradna disciplina, kaj se je torej zgodilo? Novico je kmalu potrdil sam Lyles, ki je povedal, da se je tri dni prej, dan po zmagi na 100 metrov, zjutraj zbudil z mrzlico, bolečinami in vnetim grlom.

"Počutil sem se res grozno," je priznal, ko je govoril skozi masko. "Vedel sem, da je več kot samo bolečina mišic zaradi teka na 100 metrov. Zbudili so zdravnike, naredili smo teste in na žalost se je izkazalo, da sem pozitiven na covid." O tem je spregovoril šele, ko je že osvojil bronasto medaljo v moškem finalu na 200 metrov na Stade de France. Tako je covid že drugič onemogočil Lylesu, da bi osvojil olimpijsko zlato na 200 metrov. Njegov trener je povedal, da se je v letih 2020 in 2021 tekač zelo težko spopadal z izolacijo, kar je zelo vplivalo na njegovo duševno zdravje in kasnejše nastope na igrah v Tokiu, kjer je prav tako osvojil bron.