Kako prepoznati, ali ste odvisni od spletnega nakupovanja, in kaj v tem primeru storiti?

Razglasitev karantene in ustavitev javnega življenja zaradi epidemije covida-19 sta pri mnogih ljudeh povzročila psihične stiske. Številni so, da so te stiske vsaj nekoliko omilili, preživeli še več časa pred računalniškimi zasloni - tako se je močno povečal tudi obseg spletnega nakupovanja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Tako kot pitje alkohola, prehranjevanje, gledanje televizije ali surfanje po internetu tudi spletno nakupovanje ne pomeni težave, če gre za občasno početje. Toda pri nekaterih ljudeh se lahko tako vedenje hitro spremeni v navado, ki jo nato zelo težko opustijo. V nadaljevanju preberite, kako boste vedeli, ali ste že odvisni od spletnega nakupovanja, in kaj storiti, če je odgovor pritrdilen.

Kako prepoznati težavo?

Vaše vedenje postane odvisnost, ko so izpolnjeni naslednji trije kriteriji:
• vedenje je očitno pretirano glede na njegov kontekst;
• vedenje pri prizadetem človeku ali drugih ljudeh v njegovem življenju povzroča precejšnjo stisko ali prizadetost;
• prizadeti človek pri vedenju vztraja, čeprav mu ne prinaša pozitivnih rezultatov.
Tedenski spletni nakupi živil in življenjskih potrebščin običajno ne veljajo za vedenjsko odvisnost. Enako velja za spletne nakupe telovadnih naprav, pisarniških potrebščin ali zaščitnih mask, povezanih z epidemijo covida-19.
Od spletnega nakupovanja utegnete biti odvisni, če počnete naslednje:
• porabite veliko časa za spletno nakupovanje;
• nakupujete več, kot potrebujete;
• pri nakupovanju se težko ustavite, čeprav redko uživate v stvareh, ki jih kupite.
Težave v odnosih in finančna stiska sta pogosto druga ključna znaka, da imate težavo s spletnim nakupovanjem. Nekateri ljudje utegnejo biti odvisni od spletnega nakupovanja, tudi če pri tem ne porabijo veliko denarja. Zadosten opozorilni znak, da bi morali ukrepati, je že to, da porabite veliko preveč časa za brskanje po internetu in za iskanje določenih izdelkov.

Kaj pravijo raziskave?

Za mnoge ljudi je nakupovanje družabna ali prostočasna aktivnost. Pri tem se počutijo dobro. Želja, da bi se počutili dobro (in ne slabo), je lahko povezana z željo po kupovanju in posedovanju materialnih dobrin. Raziskave, ki so jih izvedli uslužbenci laboratorija Melisse Norberg, so pokazale, da je lahko kompulzivno nakupovanje povezano z občutkom nezmožnosti obvladovanja tesnobe in notranje stiske.
Problematično nakupovanje se lahko pojavi tudi tedaj, ko ljudje poskušajo z njim kompenzirati neizpolnjene psihološke potrebe, kot je denimo potreba po občutku kompetentnosti, nadzora ali povezanosti z drugimi.

Nakupovanje nekoč
Andrej Petelinšek


Ljudje včasih posegajo po tolažilnih dobrinah, ko imajo občutek, da niso deležni podpore zanje pomembnih ljudi. Kompulzivno lahko nakupujejo tudi tedaj, ko se počutijo ambivalentno ali zmedeno glede lastnega jaza. Zato ne preseneča, da mnogi ljudje v času pandemije poročajo o tem, da so se lotili spletnega nakupovanja, da bi lažje prenesli velike spremembe v svojem družabnem, delovnem in družinskem življenju. Marca in aprila se je obseg spletnega nakupovanja povsod po svetu močno povečal in je še zdaj večji, kot je bil pred letom dni.

Kaj storiti, če bi radi to vedenje opustili?

Če spletno nakupovanje ali brskanje po internetu slabo vpliva na vaše življenje, imate na voljo več strategij, s katerimi se lahko takega vedenja odvadite. Najprej morate ugotoviti, kaj pri vas sproži potrebo po spletnem nakupovanju. Je to želja, da bi se počutili bolje v svoji koži ali se znebili negativnih občutenj, kot so dolgčas, stres ali tesnoba? Slabo spite in se nezdravo prehranjujete? Če ste na ta vprašanja odgovorili pritrdilno, boste situacije, ki vas vznemirjajo, težje obvladovali.
Se spletnega nakupovanja večinoma lotite ob istem času dneva ali v določenih okoliščinah, denimo po enem ali dveh kozarcih vina, brskanju po družabnih medijih ali poležavanju v postelji ob koncu napornega dne? Poskusite ugotoviti, ali obstajajo drugi, učinkovitejši načini, s katerimi se lahko odzovete na dejavnike, ki vas spodbudijo k pretiranemu nakupovanju. Če se na določene situacije odzivate impulzivno, poskusite identificirati, kaj vas spodbudi k takemu odzivu, in nato vztrajajte v tem nelagodnem položaju, da boste lahko izbrali manj impulziven in bolj produktiven ali izpolnjujoč odziv. Sposobnost toleriranja negativnih čustev in prilagodljivo odzivanje na stresne situacije omogočata bolj zdravo odzivanje.
Občutek, da ste sproščeni, nadarjeni in deležni podpore, boste dobili, če boste s prijateljem ali prijateljico poklepetali po telefonu, se lotili kakšne mirne aktivnosti (pripravite si kopel, berite knjigo), telovadili ali se ukvarjali s kakšnim hobijem, ki vas veseli. Te aktivnosti lahko omilijo tudi tesnobo in depresijo.
Ko boste ugotovili, kaj lahko počnete namesto spletnega nakupovanja, si sestavite dnevni urnik. Ta vam bo dal občutek, da imate večji nadzor nad svojim življenjem, hkrati pa boste imeli zaradi njega manj časa za spletno nakupovanje.


Skušajte si postaviti cilje in spremljajte svoje nakupovalno vedenje. Poskusite lahko tudi naslednje:
• preden se lotite nakupovanja živil in življenjskih potrebščin, napišite nakupovalni seznam (in se ga potem držite);
• nastavite si časovnik (timer), da boste omejili čas brskanja po spletu;
• določite si znesek, ki ga lahko porabite;
• če je le mogoče, uporabljajte debetno kartico in ne kreditne, saj boste tako porabili le toliko denarja, kolikor ga imate na kartici;
• izogibajte se storitvam kupi zdaj, plačaj pozneje;
• če imate več kreditnih kartic, premislite o tem, da bi jih preklicali. Tako boste preprečili, da bi porabili več denarja, kot ga imate.
Ko dosežete svoje cilje, se ne pozabite nagraditi (seveda s čim drugim, ne z nakupovanjem). Raziskave so pokazale, da so lahko te strategije v veliko pomoč ljudem, ki se želijo znebiti zasvojenosti z nakupovanjem.
Če si sami ne morete pomagati, obiščite strokovnjaka. Vaš splošni zdravnik vas bo napotil k specialistu.
 

- Melissa Norberg je izredna profesorica psihologije na Univerzi Macquarie.
- Jonathan Davi je doktorand na Univerzi Macquarie.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta