Kako se družim

Dolgo je od tega, tako je njegovo modrost povozilo veliko manj modrih, neumnih, zelo neumnih in škodljivih rekov. Zato vsi delamo več neumnosti. Ena, pri kateri sem se zalotil zdaj, ko imamo v osami več časa, se imenuje priporočeno druženje na spletu.
Priporočeno sem se torej pospešeno začel družiti na spletu, od facebooka, instagrama, viberja do whatsappa sem jadral. Najprej objavljal prezgodnje rožice in prepozni sneg, potem poslikal svoje delo na vrtu, kjer vzdržujem stik z zemljo. In prav pri stiku z zemljo dobil prvo porcijo. Eden od mojih prijateljev je napisal, naj se čim prej navadim na njo. Dobro, lahko bi z njim začel dolgo razpravo s čim manj besedami (kot se zdaj pač komunicira) ali z njim prekinil prijateljstvo. Ker moram pri navajanju na zemljo imeti mir, sem ironično z njim prekinil prijateljstvo. Še prej pa mu razlagal, da energija, ki prihaja iz vesolja, baje gre najprej v zemljo in od tam v nas, zato bi čevlje, postelje, stanovanja morali imeti ozemljene. Navidez resno sem debatiral, se poizkusil izvleči iz tistega, v kar sem se potunkal, a ni šlo. On se je še naprej smejal svoji domislici in še dodal, da bo zemlja potegnila ven tudi morebitne bolezni (ta stara šala nikoli ni bila smešna). Branil sem se, da nisem bolan, on mi je z datumi predočil, kdaj sem na FB-ju napisal, da me boli glava, kdaj se mi je vrtelo, kdaj sem spraševal po učinkovitem sirupu proti kašlju, kdaj sem se zanimal o kislini v želodcu, kdaj sem mislil, da lulam kri in kdaj sem se spomnil, da sem pil sok rdeče pese.