Bojan Tomažič
Kateri kraj v tujini, ki ste ga obiskali, bi dali za zgled slovenskemu turizmu?
Cocev Kamen v Makedoniji, hrib vulkanskega izvora, kjer so dokazi o življenju v paleolitiku. Je skala vulkanskega izvora, visoka sto metrov in stara milijone let. Makedonci to najdbo uspešno ponujajo turistom. Kraj je zanimiv tudi zato, ker ima močan energijski potencial. V Sloveniji tudi imamo takšne kraje.
Naštejte jih nekaj.
Po vsej državi so, a jih bom omenil nekaj iz Prekmurja: Oloris pri Dolnjem Lakošu, kjer so najdeni ostanki naselbine iz bronaste dobe, Čengrad v Ivanjcih, bronastodobna naselbina Rim v Puconcih. V Ženjaku nad Benediktom so pred več kot dvesto leti našli 26 bronastih čelad iz obdobja od 450 do 350 pred našim štetjem oziroma iz obdobja končevanja halštatske in iz začetka latenske kulture, na eni od njih je napisana zaobljuba bojevnika bogu Teivi. Murska šuma je tudi izjemno zanimiva zaradi relativne neokrnjenosti. V kljunu Slovenije, ob sotočju Ledave in Mure, je 361 hektarjev edinstvena gozda. Tam je mogoče polno doživeti in videti tisto, kar je drugod izginilo. Počutiš se kot ob manjši Amazonki, tudi bobri so tam in še vedno zlato v rečnem pesku. Krajinski park Goričko je treba doživeti, ker je posebnost tudi z geološkega vidika.
V zemlji in v rekah je bogastvo
Kaj je med zemljo, laporjem in kamenjem zanimivega na Goričkem?
To območje je del panonskega bazena, njegov jugozahodni del, rečemo mu tudi Murska udorina, nastal je v času mezozoika in kenozoika kot posledica trčenja jadranske mikroplošče, evrazijske celinske plošče in afriške celinske plošče, sedanja tektonska zgradba je nastala po srednjemiocenski tektonski aktivnosti. Vse te sledi so ostale, na severnem delu doline reke Ledave, severno od Sertice, so predterciarne metamorfne kamnine kobanske serije iz rifeja in kambrija. Značilni minerali so kloriti, rogovača, avgit, plagioklazi, epidot, aktinitolit, biotit, albit, oligoklas, kremen, titanit, turmalin. Med Rogaševci in Ocinjem ter vzhodno od Serdice so kamnine nastale v srednjem miocenu, pred približno enajstimi milijoni let, točneje v obdobju, ki ga imenujemo sarmatij: peščena glina, pesek, konglomerati.
Doma v Sloveniji poiščimo zlato
Narava in množični turizem ne gresta skupaj
"Turizem, ki je povezan z naravo, je posebna oblika turizma, ki v tujini cveti, pri nas pa je ni mogoče uveljaviti," Matjaž Jež, biolog, naravovarstvenik in ustanovitelj društva Narava Pohorja, opozori na uporabo naravnih danosti v turistične namene. "Nas je bilo kar nekaj, ki smo se leta brez uspeha trudili. Kreatorji industrijskega in množičnega turizma si ne dajo dopovedati, da narava in množičnost ne gresta skupaj. Naravoslovni ali naravovarstveni ali turizem na varovanih ali zavarovanih območjih je posebna destinacija, kjer je manj več."
V Mariboru so naravovarstveniki in ptičarji povzdigovali pomen tisočih ptic, ki prezimujejo na Dravi, razvijalci turizma pa so hoteli samo smučišča na Pohorju. "Smo rekli: pripravite program zimskega opazovanja ptic, izdajte zloženke, razglednice, CD-je, posojajte opremo za opazovanje, fotografiranje, snemanje zvoka, organizirajte vodene in opazovane izlete, povabite člane ptičarskih društev, ki jih je v tujini res na sto tisoče. A se ni nič zgodilo, še do danes nič. Takrat sta bila sogovornika Zavod za turizem in obnovljeni hotel Piramida." Ideja je ostala.
Neokrnjene narave, ki bi jo nekateri ponujali, pri nas ni, opomni Jež. "Je nekaj strmih skal in goličav nad gozdno mejo, kak gozdni rezervat in kraško podzemlje, vendar so tudi tam povsod moteči vplivi človekove dejavnosti. Po zraku frčijo, bobnijo in smradijo letala, podzemne vode so onesnažene, v pragozdu se stalno kaj dogaja, nad njim pa sije osvetljeno nebo od luči iz Ljubljane in Trsta. Ponoči niti teme ni več."
Na turističnih plakatih z zelenimi njivami koruze piše: iz neokrnjene narave. Vendar se zeleno in narava pač zlorabljata v promocijske namene, v veliki meri tudi za zavajanje potencialnih gostov. Vseeno pa iz večine anket, opravljenih med tujimi gosti, izhaja, da prihajajo k nam predvsem zaradi bogate, pestre in ohranjene narave. "Seveda imamo super naravo in pokrajino, vendar naši na ministrstvu tega niti ne razumejo niti ne znajo izkoristiti. So kot sloni v trgovini s porcelanom. Po svetu cveti veriga bio in eko hotelov, pri nas pa nič. Vlaki spet drvijo mimo nas." Turistične agencije ponujajo vsa mogoča potovanja po vsem svetu, takih, ki bi ponujala domače, pa skoraj ni, opozarja. "Nekoč sem vprašal v turistični pisarni, ki je bila še v mariborskem gradu, kako lahko pridem na Lovrenška jezera. So rekli, da ne vedo in da naj vprašam na avtobusni postaji, ali vozi kak avtobus. So mi pa ponujali Sicilijo, Egipt, Mallorco ... Ne vem, morda je danes kaj bolje, nisem pa prepričan."
Napredek mora biti v korist naravi
Tudi opazovanje živali v naravnem okolju je po svetu turistična zanimivost?
Seveda, in skrbeti je treba, da živalske vrste ohranjamo. Intenzivno kmetovanje je v Prekmurju in tudi drugod po državi tudi živalskim vrstam naredilo veliko škode, melioracije, škropljenje so v celo povzročili ekološko katastrofo. Trajnostni odnos je prvi korak do rešitve, z naravo je treba ravnati po izročilih: naravna in kulturna dediščina gresta le skupaj. Če je neprimeren poseg v življenje, v zakone narave, narava na to zelo hitro reagira in človekovo okolje dobi nove in spremenjene oblike, ki niso več v takšni funkciji, kot je bilo zamišljeno. Zaradi neprimerne regulacije Puconskega potoka, recimo, struga potoka išče nove poti in tam ni več piškorjev, rakov, školjk, vidre, bobrov, vodomca, črne štorklje. Videti pa je le mogoče lepoto, ko je manjše tretiranje kmetijskih površin in je bolj deževno poletje, lahko opazujem veliko metuljev, hroščev, zajce, srne, lisice, izmed ptic smrdokavro, kobilarja, postovke, grivarja, bele pastirice, črne štorklje, žal vse manjkrat vodomca.
Divja hrana je bolj zdrava kot pridelana
Matjaž Jež je naštel kraje, ki jih je v severovzhodni Sloveniji treba obiskati:
1. Krajinski park Goričko
"Super destinacija, urejeno območje, bogata in pestra naravna (rastline, živali, metulji, ptiči) in kulturna dediščina. Urejena turistična in naravovarstvena infrastruktura. V Gradu je sedež krajinskega parka, dobiš vse informacije, prijazni ljudje, lokalna gostinska ponudba in tako dalje," argumentira.
2. Mura
"Čudovito dopolnilo Soči, ki je za večino prehud zalogaj. Pokličeš na kako rafting društvo, se dogovoriš za spust, najdeš prenočišče, hrano, vse unikatno."
3. Rezervat Ormoške lagune
"Dragocenost v malem. Novejša zadeva, raj za vodne ptiče, imajo tudi vodne bivole, zanimivo tudi za otroke. Pokličeš ptičarje in se dogovoriš za ogled."
4. Botanični vrt Pivola pri Mariboru
"Sicer urejena narava, ampak za turiste, domače in tuje, res vredno ogleda."
5. Krajinski park Rački ribniki Požeg
"Raj na pragu mesta za Mariborčane, posebno primerno za obisk s kolesom. Gozdovi, ribniki, vodne rastline in živali, ptiči. Pokličeš botanični vrt Tal 2000 in se dogovoriš za ogled. Gostinska ponudba v okoliških naselji, predvsem Rače, kjer je tudi stari grad."
6. Krajinski park Boč - Studenice
"Kraški osamelec nad Dravinjo. Favna, flora, kraški pojavi, razgledi, samostan Studenice, kraški izviri, reka Dravinja, Poljčane - središče sonaravnega vrtnarjenja, ogledi, delavnice."
7. Pohorje, Mariborska koča
"Raj na zemlji, prenočišča, kulinarika, osvežujoče gorsko podnebje, bogata narava v okolici, sprehodi. Tradicija, iz Maribora peš, kombinacija z gondolo, s kolesom, avtom, Bolfenk, zanimiva stara cerkvica, gozdna učna pot. Pestra turistična ponudba v vseh letnih časih v okolici."
8. Pohorje, soteska Lobnice
"Soteska, voda, slapovi, hidrološki in geološki pojavi, geologija, rastlinstvo, živalstvo, sprehodi. V bližini Ruše, hotel, kopališče, falski grad.
9. Pohorje, soteska Bistrice
"Soteska reke Bistrice nad Slovensko Bistrico. Pešpot, učna pot, hidrološki in geomorfološki pojavi, rimski kamnolom marmorja, slapovi, sprehajalna pot. Izhodišče Slovenska Bistrica, turistično urejen stari grad, muzej, grajski park."
10. Krajinski park Logarska dolina
"Če mi daš samo eno možnost, bi izbral Logarsko. Za ves teden, za ves mesec … Je vse, kar potrebujejo turistična območja, od narave do informacijske in druge infrastrukture. Turistični center v Solčavi, pokažejo ti tudi zbirko metuljev. Tudi paleontološki muzej Potočke zijalke. Številni izleti v lahke in težje planinske smeri, kmetije, kulinarika, kulturna dediščina. Robanov kot, Matkov kot. Bivanje na turističnih kmetijah. Balzam za dušo in telo."
