Barbara Gavez Volčjak
Se še spomnite vožnje na slovensko obalo, preden so odprli viadukt Črni Kal? Dandanes po avtocesti kar naenkrat pridirjamo na koprsko obvoznico in se niti prav ne ozremo na slikovite istrske vasice, ki skrivajo številne arhitekturne značilnosti preteklih stoletij ter naravne posebnosti, ki so nastajale dolga tisočletja. Zgodnje poletje je pravi čas, da se za kak konec tedna podate v tiste kraje. Za vas smo s pomočjo Mestne občine Koper zbrali nekaj največjih zanimivosti koprskega zaledja.
Naravni mostovi in spodmoli pri Sočergi
Nad Sočergo je narava oblikovala stene, ki jih zaradi previsne oblike imenujejo tudi ušesa Istre ali “istrijanska uha”. Spodmole štejejo med velike naravne znamenitosti Slovenije. Značilnost 28 metrov visoke pečine so trije večji in globlji spodmoli s 17 metrov visokim stropom. Na vzhodu se proti hrvaški meji zaključijo z naravnim mostom, ki ima šestmetrski skalni lok. Mimo spodmolov do mostu vodi razgledna pot.
Slavnik
Hrib Slavnik je s 1028 metri nadmorske višine najvišja točka v mestni občini Koper in priljubljen izletniški cilj planincev iz koprskega primorja. Vrh pokriva značilno kraško travniško in sredozemsko gorsko rastlinstvo, čezenj pa vodi Slovenska planinska pot. Z vrha Slavnika se razprostira razgled na celoten Tržaški zaliv vse do Benetk, oddaljene Dolomite in Julijske Alpe ter na okoliške visoke kraške planote.
Utrdba nad vasjo Črni Kal
Kjer se apnenčaste stene podgorskega krasa strmo spustijo v hribovit svet istrskega fliša, se je tik ob cesti Koper-Kozina v zavetni prisojni legi razvilo jedro vasi Črni Kal. Nad vasjo so na strmi skali, ki je ločena od Kraškega roba, ostanki nekdanjega obrambnega stolpa. V 11. stoletju ga je dal postaviti istrski mejni grof Ulrik I. Weimarski, da bi obranil svoje istrske posesti in zavaroval prometno pot med Rižansko dolino in kraško planoto.
Grad Strmec (Socerb) in Sveta jama
Gručasto naselje s starim ljudskim imenom Strmec se je razvilo v širokem polkrogu pod skalno pečino, na kateri stoji na višini 440 metrov grad Socerb. Nastal je v 13. stoletju na temeljih ilirskega gradišča. Grad je ena najlepših razglednih točk slovenske Istre. V neposredni bližini so številne jame in brezna, med njimi je znana Sveta jama, v kateri naj bi bil po legendi v 3. stoletju živel tržaški mučenec in svetnik Socerb. V prvi del jame pridemo po kamnitih stopnicah, naravni kamniti oltar v tem delu jame pa je še danes svetišče in edina podzemna cerkev v Sloveniji.
Marezige
Deset kilometrov od Kopra leži na slemenu vas Marezige, sestavljena iz več večjih in manjših zaselkov, večinoma razporejenih ob glavni cesti. Takšna oblika vasi je v slovenski Istri redkost. Hiše so bile nekoč kamnite, strehe krite s slamo ali tankimi ploščami - škrlicami. Obrnjene so bile stran od mrzle burje, pred poletno vročino pa so jih varovale pergole, na katerih je senco zagotavljala trta. Iz Marezig je čudovit razgled na ves Koprski zaliv, vinograde, oljčnike in okoliške griče.
Porečanka ali Parenzana
Ozkotirna železnica, ki je v dolžini 123 kilometrov vodila med Trstom in Porečem, je delovala med letoma 1902 in 1935, ko so jo zaradi nerentabilnosti ukinili. Z njo je povezanih veliko anekdot pa tudi tragični dogodek. Proga je krajem ob njej prinesla gospodarski napredek, saj so jo uporabljali kmetje, ki so prodajali svoje izdelke na tržaški tržnici, po njej pa so prevažali tudi ribe, sol in drug tovor z obale. Danes je večina trase asfaltirana in namenjena pešcem in kolesarjem.
Osp
Vas Osp sodi med najstarejše vasi v Sloveniji, saj je obstajala že v pozni antiki oziroma zgodnjem srednjem veku. Vendar je danes najbolj poznana zaradi polkrožne previsne stene, ki je med najbolj priljubljenimi plezalnimi območji na svetu. Stena je zanimiva tudi kot bivališče ogrožene sove velike uharice in edino večje sredozemsko rastišče pri nas.
Naravna skalnata ploščad v Krkavčah
Vas Krkavče je zgrajena na treh plasteh žive skale. Najbolj vidna je prva plast, naravno tlakovan trg pred vaško cerkvijo. Tudi cerkev je zgrajena na tej skalni podlagi. Druga plast je nekoliko bolj skrita, le na sredini poti pod cerkvijo se vidi del skale med hišami, medtem ko je tretja plast na skrajnem robu vasi (na Kantonu), kjer prav tako oblikuje naravno tlakovan trg, s katerega se odpira pogled na dolino Dragonje. Tudi tu so hiše grajene na živi skali.
Cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah
Zgrajena je bila v 13. stoletju, obdaja pa jo dobro ohranjeno četverokotno taborsko obzidje z dvema okroglima obrambnima stolpoma iz 16. stoletja. Sem so se zatekali prebivalci v nevarnosti pred uskoškimi in turškimi vpadi. Romanska cerkvica je razdeljena na tri ladje in se zaključuje z apsido. Notranjost krasijo freske in glagolski napisi iz 15. stoletja. Freske prikazujejo stvarjenje sveta, izgon Adama in Eve iz raja, prizore iz Kristusovega trpljenja, delo kmečkih ljudi v različnih letnih časih in mrtvaški ples, ki je najznamenitejši del. Cerkev je v celoti poslikal Janez iz Kastva leta 1490, freske pa je odkril domačin, akademski slikar Jože Pohlen, leta 1951. Cerkev je uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine.
