Kdaj sadimo česen in čebulček

Mnoge vrtičkarje muči, kdaj saditi česen in čebulček, o tem me sprašujejo vsako leto. Odgovor ni kratek. Čebulček sadimo pred česnom, v začetku oktobra. Sajenje česna pa bi moralo biti zadnje opravilo na vrtu.

Začnimo s čebulo. Čebula je botanično dvoletna rastlina. V prvem letu zraste iz semena (ne čebulčka) rastlina z odebeljeno čebulo v zemlji. To je naš pridelek. A ta čebula je v naravi pravzaprav rezervna hrana za cvetno steblo v naslednjem letu. Da pa bo cvetno steblo zanesljivo pognalo šele v naslednjem letu, so v naravi preživele samo rastline, ki so za nastanek cvetnega stebla potrebovale mraz. Zdaj boste rekli, saj meni vedno nekaj čebule zacveti na vrtu! Res je, zacveti pa zato, ker je pridelana iz čebulčka. Tista iz semena ne zacveti, saj poleti ni temperature pod petimi stopinjami Celzija.

Sajenje čebulčka jeseni

Zakaj vam o tem pišem zdaj, ob sajenju čebule? Zato, da vas opozorim na naslednje dejstvo, ki je povezano z zgornjo razlago. Čebulček je čebula v malem. Pridelamo ga iz semena, pri čemer je treba vegetacijo preprosto dovolj hitro prekiniti in čebulo zasušiti. Tako dobimo čebulček, torej vse je tako, kakor da bi pridelali čebulo, le majhno pustimo. Zato je vedno velika možnost, da čebula iz čebulčka, debelejšega od 25 milimetrov, spomladi zacveti.

​Zdaj pa k jesenskemu sajenju čebulčka. Jeseni sadimo samo toliko čebulčka, kot ga potrebujemo spomladi za mlado čebulo. Čebulo, ki jo nameravate pridelati za skladiščenje, posadite šele zelo zgodaj spomladi. Vzrok je prav to, da predebel čebulček zanesljivo zacveti, če je deležen določene količine nizkih temperatur, kar se pozimi zagotovo zgodi. Prav tako se to lahko zgodi spomladi sajenemu čebulčku, če je bil skladiščen v prehladnem prostoru. Mlado čebulo seveda pojemo pred cvetenjem.

Vsi, ki imate radi nekoliko debelejšo belo čebulo ali celo povsem odebeljeno, se vrnite k navadam naših babic in sredi avgusta čebulo preprosto posejte. Ta se do zime zagotovo ne bo odebelila preko meja, zato ne bo cvetela. Lahko tudi vzgojite sadike v lončkih. Za setev je letos že prepozno, trgovine pa so polne vseh sort čebulčka, vem. Kot pravim, sama ga ne bi sadila, a odločitev je vaša. A morda si ta moj nasvet zapomnite za naslednje leto.

Kdaj sadimo čebulček

Čebulček sadimo v začetku oktobra, saj potrebuje nekaj več časa za dobro ukoreninjenje pred zimo. Debelina čebulčka ne odloča, kako debela bo čebula, ko bo dozorela. Svetujem vam, da poiščete čim bolj droben čebulček. Če imate namen pridelati veliko čebule do njene polne zrelosti, svetujem sledeče. Pred sajenjem čebulček preberite. Debelejšega (s premerom nad 25 milimetrov) ločite od drobnejšega. To naredite tako, da v trši papir izrežete luknjo z omenjenim premerom. Čebulček, ki gre skozi, je drobnejši, tisti, ki se ustavi v luknji, pa debelejši.

Debelejši čebulček posadite dokaj blizu skupaj (na okoli pet centimetrov), saj ga boste pospravili zelo zgodaj spomladi, do začetka maja. Takrat prične poganjati cvetno steblo. Drobnejšega pa sadite na osem do deset centimetrov v vrsti - kasneje ga lahko pulite, saj ga ne bo veliko cvetelo. Med vrstami naj bo vsaj 30 centimetrov. Drobnejšega sadite tako, da boste preko njega lahko postavili loke s protiinsektno mrežo, saj ga bo drugače zagotovo napadla porova zavrtalka (čebulna muha).

Sadimo tako globoko, da je preko čebulčka največ dvakrat tako visoko nasuta zemlja, kot je visok čebulček, to je do šest centimetrov v globino.

Čebula ne mara, zgodnja pa niti ne potrebuje gnojenja s hlevskim gnojem ali kompostom. Tudi fižol ni dober predposevek, saj pušča v tleh preveč dušika za dobro skladiščenje čebule. Lahko pa pozimi in predvsem spomladi, v aprilu, okoli čebule potresete nekaj lesnega pepela, a največ pol kilograma naj ga bo na kvadratni meter.

Mogoče še nasvet za tiste, ki bi želeli mlado čebulo celo poletje. Posejte nekaj stoletne čebule (luka) z botaničnim imenom Allium fistulosum. Seme najdete brez težav na policah trgovin. Morda vam kdo sadiko tudi odstopi, saj se jo da razsajati. Spomladi zagotovo med sadikami zelišč nadete tudi to trajno čebulo. V prvem letu po setvi imate celo poletje na razpolago mlado čebulo, ki ima samo belo steblo, nima pa odebeljenega spodnjega dela. A saj si na piknikih to želimo. Rastlina je trajna, a v naslednjih letih cveti. Med cvetenjem je ne moremo uživati, pred njim in po njem pa je odlična.

Kaj pa česen?

Česen je nekoliko drugačen od čebule. Razmnožujemo ga vegetativno, s stročki. Semena ne dela. Na cvetnih steblih se oblikujejo zračne čebulice, to ni seme. Zato je postopek sajenja nekoliko drugačen, tudi pravila niso povsem enaka.

Pri česnu velja, da debelejši stroki dajejo večji pridelek. Če uporabljate lasten semenski material, izberite najbolj debele čebulice. Najbolje in najbolj prav je, da jih odberete že pri spravilu česna, ko še vidite zdravstveno stanje rastline. Med njimi odberete najbolj zdrave z najbolj debelimi čebulicami. Te shranite posebej, da boste vedeli, katere so za seme, kot rečemo, v bistvu pa gre za nadaljnje razmnoževanje.

Česen raztrgamo (stročkamo) tik pred sajenjem, saj drugače prehitro požene listje, s tem pa se koreninski sistem pred zimo slabše razvije. Če česen slabše prezimi, ima zlasti spomladi več bolezenskih težav. Preveč listja spomladi pa pomeni tudi večjo možnost, da česen napade česnova muha (ne čebulna).

Pri stročkanju ločite debelejše stroke od drobnejših. Slednjih ne zavrzite. Domači pridelek (česna) lahko pojeste. Kupljen semenski česen pa ni užiten. A drobne stroke lahko uporabite za pridelovanje mladega česna, ki je prav tako dober in zdrav kakor mlada čebula.

Sajenje česna

Česen sadimo zadnji teden oktobra v hladnejši jeseni in na višjih nadmorskih višinah ali v prvem tednu novembra v večjem delu Slovenije. Ob obali in v rastlinjake ga lahko sadite še bolj pozno. Lahko se sadi vse do januarja, a pridelek bo manjši. Svetujem, da jeseni sadite tako jesenski, prezimni česen kakor spomladanske sorte. Tudi spomladanske sorte namreč brez težav prezimijo. A se bolje ukoreninijo, če so posajene jeseni. Bolje tudi izkoristijo zimsko vlago. Spomladansko sajenje je pogosto težko zaradi več padavin in zato tudi prepozno. Prepozno sajenje pa pomeni manj strokov, včasih jih niti ni, zagotovo pa tudi manjši pridelek.

Razlika med jarimi in prezimnimi sortami je predvsem v količini pridelka, debelini čebulic in strokov ter času skladiščenja. Jare sorte so običajno nekoliko manjše, imajo več manjših strokov, a so zelo aromatične in predvsem se bolje skladiščijo. Zato vedno priporočam, da je na vrtu polovico jarega česna, polovico pa zimskega.

Gnojenje

Česen resda sadimo bolj pozno, a zelo priporočljivo je gredice pripraviti že zdaj. Tako bo plevela manj, saj tako uničimo kar nekaj plevelnih rastlin, ki so že pognale iz semena.

Česen še slabše prenaša gnoj, lahko pa ga gnojimo s kompostom, tudi s kupljenimi organskimi gnojili. Potrebujemo 5 l/m² komposta ali polovične priporočene odmerke kupljenih organskih gnojil (briketov).

Sadimo na medvrstno razdaljo 40 centimetrov, da je spomladi mogoče rahljati zemljo. Globina sajenja jeseni je največ osem centimetrov, spomladi pa zanesljivo manj. Stročki, posajeni navpično, dajejo zagotovo večji pridelek. A na njivah ne boste sadili ročno. V vrsti pa debelejše česnove stroke sadite na 10 do 15 cm, drobnejše pa blizu skupaj. Te potem pospravite kot mlad, nedozorel česen.

Česna in čebule pred zimo ne pokrivamo, zagotovo pa ju v vremenu, kot ga imamo zdaj, oziroma če je suho, dobro zalijemo.

Česnova muha

Opozarjam, da je česnova muha zelo zgodnja. Njen napad lahko pričakujete takoj, ko je nekaj dni podnevi toplo, nad 10 ºC. Zato svetujem, da se česen konec januarja za mesec dni pokrije, če ima več kakor tri liste. Česnova muha čebule ne napada.

Sajenje česna je običajno zadnje opravilo, preden pustimo vrt počivati. Zemlja potrebuje počitek, da bo naslednje leto spet dober dom za naše rastline.