Kitajska: Ljudje so pozabili, kakšno je bilo življenje pred virusom

Zadnja dva meseca sta bila kot mora. Pa sem star 70 let in sem videl že marsikaj. Ampak še smo živi in srečni, da je najhujše mimo." To je izjava nekega prebivalca kitajskega mesta Chongqin, ki jo zabeležil dopisnik mreže AlJazeera. Ampak lahko bi bil kdorkoli kjerkoli na Kitajskem.
Najštevilčnejše dežela sveta je spet zadihala. Ne sicer še globoko in s polnimi pljuči, a počasi se življenje vendarle vrača v ustaljene tirnice. Tuji mediji in agencije poročajo, da se restavracije znova odpirajo, na ulicah je vse več prometa, tovarne zaganjajo proizvodnjo, v parkih in na trgih pa se spet zbirajo "plešoče tete".

Občutek strahu ostaja

V Šanghaju so znova odprte kavarne in nekatere turistične znamenitosti, meščani se spet zbirajo v parkih, kjer vadijo taiji. "Bilo me je zelo strah. Občutek strahu ostaja," je dejal 50-letni Zhang Min med sprehodom po enem od parkov. "Zdaj je vse v redu, ne tako kot v tujini, kjer ljudje panično nakupujejo," je dodal. Ljudje hočejo nadomestiti zamujeno v času karantene. Na veliko se ukvarjajo s športom, se sprehajajo in predvsem smejejo.
Tudi v Pekingu počasi spet odpirajo znamenitosti, mogoče je obiskati tudi Kitajski zid. V večini manj prizadetih provinc so spet odprli tudi vrtce, šole in druge izobraževalne ustanove. V mnogih provincah in mestih, tudi v Šanghaju, zdaj od ljudi zahtevajo, da ob vstopu v določene objekte pokažejo kodo QR na mobilnem telefonu, ki se obarva v zeleno, rumeno ali rdečo barvo glede na to, ali so obiskali območje, kjer je izbruhnil virus.

Luč na koncu tunela

Tudi v Hubeiju, provinci s 50 milijoni ljudi, lahko zdravi prebivalci od srede naprej prvič po dveh mesecih zapustijo kraj bivanja. Znova so odprli železniške postaje in nekatera letališča, šole pa še ostajajo zaprte. V mestu Wuhan, ki ima 11 milijonov prebivalcev in kjer je epidemija novega koronavirusa najprej izbruhnila, pa bo karantena veljala še do 8. aprila. A tudi tam se življenje počasi vrača v stare tirnice. To je opazno že po televizijskem programu, na katerem se po tednih poročil in izrednih novic spet pojavljajo razvedrilne oddaje in šovi. "Zdaj končno lahko gledam nekaj, kar ni v zvezi s koronavirusom, to v zadnjih dveh mesecih ne bilo mogoče. Smešno, zdi se, kot da smo vsi pozabili, kakšno je bilo življenje pred virusom," pravi prebivalec Wuhana.
Prejšnji teden je Wuhan obiskal kitajski predsednik Xi Jinping in zagotovil, da je Kitajski uspel preobrat v boju z virusom. A vsi prebivalci se ne strinjajo z oceno, da so k temu prispevali vladni ukrepi. "Ukrep karantene, ki je zahteval, da vsi ostanemo doma, je res pripomogel k nadzoru epidemije. Ampak na začetku so ravnali narobe. Virus se je lahko razširil, ker niso ukrepali pravočasno. In potem so morali prebivalci Wuhana veliko žrtvovati," je dopisniku britanskega Guardiana dejala domačinka Mao Yao.
Epidemija koronavirusa je na Kitajskem sprožila javno nezadovoljstvo in kritike na račun vladajoče komunistične stranke, kakršnih ni bilo videti že desetletja. Toda zdaj, ko se epidemija umirja, ko na Kitajskem praktično ni več novih primerov bolezni, je jezo in strah nadomestilo olajšanje.
"V začetku bi kar kričala na lokalne oblasti. Drug za drugim smo zbolevali, pomoči ni bilo," se spominja Yao. Še huje je bilo, ko je umrl zdravnik, ki je prvi opozarjal na nevarnost virusa, a so ga oblasti utišale. Li Wenliang je februarja umrl zaradi covida-19, njegova smrt pa je sprožila buren odziv javnosti, ki je bila jezna in kritična do oblasti. "Zdaj se občutki počasi vračajo na normalo. Vidim luč na koncu tunela. Nismo več v nenehnem strahu," pravi Yao.

Wuhan vliva upanje

Da je epidemija na Kitajskem spremenila marsikaj, dokazujejo prav izsledki preiskave obravnavanja zdravnika Li Wenlianga. Preiskava, ki jo je ukazala kitajska vlada, je ugotovila, da policija v Wuhanu ni ravnala ustrezno, ko je kaznovala zdravnika, ki je prvi opozarjal na izbruh novega koronavirusa. To je redek primer, da so kitajske oblasti priznale napako, čeprav je Peking neposredno krivdo pripisal lokalnim oblastem; 34-letni Li je delal kot oftalmolog v osrednji bolnišnici v Wuhanu, mestu, kjer je virus izbruhnil. Kolege zdravnike je že 30. decembra lani opozoril na pojav novega virusa in jih pozval, naj nosijo zaščitne obleke, da se ne bi okužili. Ker so lokalne oblasti hotele prikriti pojav novega virusa, so ga čez štiri dni poklicali na policijo, kjer je moral podpisati tako imenovano "disciplinsko pismo", v katerem so ga obtožili, da je z lažnimi izjavami resno spodkopaval družbeni red. Bil je med osmimi ljudmi, ki jih je policija preiskovala zaradi širjenja govoric. Lokalne oblasti so se mu sicer kasneje opravičile, Li pa se je januarja okužil z virusom. Umrl je v začetku februarja.