Knjižna Čebelica dopolnila 70 let: Prva je med bralce "poletela" Rdeča kapica

Leta 1953 je legendarna urednica in pisateljica Kristina Brenkova ustanovila knjižno zbirko Čebelica. "Za otroke zbiramo s pinceto, ne z lopato," je ob takratni priložnosti povedala. Prva iz zbirke je bila Rdeča kapica bratov Grimm z ilustracijami takrat mlade ilustratorke Marlenke Stupice. Nato je skozi sedem desetletij med bralce poletelo že 478 otroških knjig, skupno število natisnjenih izvodov pa je več kot šest milijonov. Te dni je ob skorajda pravljičnem jubileju izšlo še sedem knjig iz zbirke Čebelica, štiri čisto nove in tri take, ki se vračajo v novi podobi.

Čisto mogoče je, da danes ni Slovenca, ki ne bi imel doma vsaj ene knjige iz zbirke Čebelica. Enako meni tudi Irena Matko Lukan, urednica za otroško leposlovje pri Mladinski knjigi in sedanja urednica zbirke Čebelica. Zbirka drobnih knjižic je bila ustanovljena z namenom, da bodo v njej izhajale knjige, dostopne čim večjemu številu bralcev. In to se je v desetletjih, ki so sledila, zgodilo. Ob tem pa je zbirka ponudila pot do najmlajših bralcev knjižnim ustvarjalcem, med katerimi so tako Branka Jurca, Ela Peroci, Neža Maurer, Oton Župančič, Kajetan Kovič, Marjan Manček, Ančka Gošnik Godec, Anja Štefan, Zvonko Čoh, Jelka Reichman, Svetlana Makarovič in mnogi drugi.

Že ob štirideseti obletnici je takratni urednik zbirke Niko Grafenauer slikovito povzel njeno izročilo: "Tako kot je nekoč Kranjska čebelica pomenila rojstvo slovenske umetne besede, je Čebelica od leta 1953 opravila veliko poslanstvo: poslanstvo prvega stika s tiskano besedo, z domišljijsko močjo kratke zgodbe, pravljice, pripovedi, ljudske in umetne pesmi, poljudnoznanstvenih zapisov, prevodov iz svetovne književnosti ..."

Drobna, a močna, večplastna knjižica

In kakšne morajo biti zgodbe, pravljice ali pesmi, da se lahko danes uvrstijo v zbirko Čebelica? "Morajo me nagovoriti (podobno kot otroka) s svojo pripovedjo in močjo. Ta mora biti povedana, torej zapisana na samosvoj in prepričljiv način (včasih tudi inovativen). Pomembno je, da se me vsebina dotakne," odgovarja Irena Matko Lukan. "Za zbirko Čebelica mora biti zgodba kratka in jasna. Mojstrstvo je, kadar zna pisatelj ali pisateljica, pesnik ali pesnica z malo besedami povedati veliko. Na prvo branje se odzovem čisto osebno in mnogokrat čustveno. Če pa me zgodba po nekajkratnem branju začne dolgočasiti, se še bolj zamislim, kaj je dobro in kaj ne. Program leposlovja za otroke kreirava skupaj z likovno urednico Tanjo Komadina. Včasih se nam pri razmišljanju priključi še Andrej Ilc, vodja uredništva leposlovja, in Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja. Pri zbirki Čebelica odpiramo vrata tudi novim avtorjem, zato se velikokrat poveževa tudi z uredništvom revij Ciciban in Cicido. Ko se s Tanjo dokončno odločiva, skupaj z ilustratorko ali ilustratorjem iščemo pot, da bo knjiga čim bolj močna in večplastna. Da bo slikanica harmonično sozvočje besede in slike."

Kakšno bogastvo, kakšna odgovornost

Kot vsak od nas, ki je kdaj držal v rokah knjigo iz zbirke Čebelica, pa naj bo to ljudska pripoved, otroška poezija ali slikovita avtorska pravljica, morda uganke, tudi današnjo urednico Matko Lukanovo na zbirko veže veliko spominov.

"V uredništvo leposlovja sem iz uredništva revij Ciciban in Cicido prišla leta 2013, ravno ob praznovanju 60. obletnice zbirke Čebelica. Skupaj z Andrejem Ilcem, ki je bil urednik otroškega leposlovja pred mano, in Pavletom Učakarjem, likovnim urednikom, sem se potopila med vse knjige iz zbirke Čebelica, da smo izbrali deset slikanic za praznovanje. Skupaj z njima sem skočila v to zakladnico. Zame je bil to začetek nove poti, lep, močan, a tudi težek. Kakšno bogastvo in kakšna odgovornost. Počutila sem se kot majhno bitje, ki toliko vsega še ne ve in tudi ne zna … A ob meni sta bila dva izkušena in zelo sočutna urednika. Za svojo me je ravno ob praznovanju zbirke Čebelica vzel tudi Niko Grafenauer. Z ustvarjalkami in ustvarjalci pa sem bila udomačena že od prej," se spominja službenih začetkov pri zbirki.

Med sedmimi letošnjimi "prazničnimi čebelicami" pa posebej omeni zgodbo slikanice Pravljica o modrem plaščku, ki jo je ilustrirala Marjanca Jemec Božič. To je judovska ljudska pripoved v priredbi Ajde Ross, ki je prvič izšla v Cicidoju leta 2010.

"Marjanca Jemec Božič bo 16. septembra praznovala 95. rojstni dan - in poklonili smo se ji z njeno knjigo. Seveda je morala za knjižno izdajo še doslikati ilustracije. Nastala je čudovita slikanica o pomanjkanju in bogastvu. Pa tudi o moči pravljic in čudežnih podob. Naj zaključim s citatom legendarne urednice in ustanoviteljice knjižnice zbirke Čebelica Kristine Brenkove: "Danes je marsikaj drugače, a še vedno verjamemo v moč prave, dobre besede - in trdno vemo, da knjiga ne bo umrla, dokler bodo živeli ljudje. Vsemu navkljub!" V zadnjih letih se posvečajo tudi zvočnicam in nove knjige iz zbirke Čebelica bodo ali pa so nekatere že zaživele v zvočni obliki.

Kakšne so stonoge in živali, ki gredo na morje?

Pozabljiva stonoga je prvenec Darje Marinšek, ki je na praznovanju zbirke predstavila simpatično pot nastanka zgodbe o pozabljivi stonogi. "Doma imam fanta, ki je šel letos prvič v šolo. Pred tem pa smo se pet let zbujali s krikom 'Ojoj ne, samo ne v vrtec!' ... Da bi mu privzgojila ljubezen do vrtca, sem poskušala ogromno, a nič ni pomagalo. Enkrat pa sem si zjutraj začela izmišljevati pravljice - in to je delovalo. Vsako jutro nova zgodba in med njimi pravljica o stonogi. Ena redkih, da se je moj fantek celo nasmejal. To je bila spodbuda, da sem jo zapisala in jo prinesla najboljši urednici, kar jih poznam, Ireni Lukan Matko - z vprašanjem, ali bi bila to pravljica za revijo Ciciban." Urednica otroškega leposlovja jo je sprejela in zadržala. V njej je namreč videla odlično knjigo - in kadar ji pridejo v roke izjemni sladkorčki, jih raje zadrži, je tudi sama v šali priznala. Iz revij Cicido in Ciciban namreč nastaja veliko otroških knjižic, takih, ki se v revijah izkažejo za priljubljene. Ko sta skupaj začeli razmišljati, kdo bi Pozabljivo stonogo upodobil, je bila v njunih mislih takoj Hana Stupica - in to je bilo prvo povabilo mladi ilustratorki, da se priključi širokemu krogu ustvarjalcev v zbirki Čebelica.

"Običajno rišem kosmate živali in gosenica je bila zame precejšen izziv. Takoj sem ugotovila, da je stonog veliko vrst in katera med vsemi bi lahko bila tale pozabljiva. Ene so strupene, druge niso, ene so luštkane, druge niso ... Izbrala sem najbolj luštkano in jo poskusila počlovečiti. Mesec in pol je trajalo, da smo prišli do te, ki je danes v knjigi. Dodala sem ji razmršeno frizuro, seveda sem jo oblekla, kot to naredim z vsemi svojimi živalmi. Šele ko sem jo narisala, kako si umiva zobe, sem bila prepričana, da sem jo našla," je povedala najmlajša ilustratorka iz družine Stupica.

Da so zgodbe o nastanku slikanic raznolike in zanimive, je potrdila tudi nekdanja urednica Cicibana in Cicidoja Slavica Remškar. Ob tej priložnosti je izšla tudi njena zgodbica Kako je Izidor ovčice nosil. Njen Izidor, otroški junak, "rešuje lačne ovčke, ki pomagajo otrokom zaspati", se je kar dolgo valjal po predalih, morda celih petnajst let. Tudi napisane pravljice niso vedno takoj dovolj dobre ali dovolj kratke - ali preprosto zanje ni pravi čas. Remškarjeva je priznala, da je zgodbico še in še pilila, dokler je njena kolegica Irena ni sprejela med "čebelice".

Ne tečejo le risbe, tudi besede

Jelka Godec Schmidt je ilustratorka, slikarka in striparka, ki je že zelo zgodaj ob mami Ančki Gošnik Godec spoznala svet ilustracij. Letos mineva petinštirideset let njenega širokega opusa ustvarjanja, ko je ilustrirala v reviji PIL, še vedno vsak mesec za Ciciban in Cicido, ilustrira učbenike, križanke, didaktične vsebine in leposlovne knjige. S prepoznavnim slogom upodobi tako vsebino proznih del kot tudi poezijo. Ne malokrat je vsebinska avtorica celotnega izdelka, saj ji ne tečejo lepo le risbe, ampak tudi besede. Tokrat je sodelovala s pisateljem Miroslavom Košuto pri pravljici o živalski druščini Gremo na morje. "Rada imam takšne zgodbe, jaz jim rečem nabiralke, ker imaš na vsaki strani eno žival. Takih sem že kar nekaj naredila - in tako kot pri Hani Stupica, so tudi moje živali vedno oblečene. Seveda, saj so zelo personalizirane in gredo na morje," nam je zaupala o svojem delu v novi knjigi iz zbirke Čebelica.

V ponatisu so izšle tri slikanice. Po dvajsetih letih je izšel Balon Velikon Andreja Rozmana Roze. Spomnil se je nastanka zgodbe, ko mu je urednik Andrej Ilc svetoval, naj napiše zgodbo za fante, takšno na temo Repe velikanke. In zagato je rešil z velikanskim balonom sredi blokovskega naselja. V drugo ga je ilustriral Marjan Manček. Izšel je še Snežak v vrtcu Branke Jurca in Miška iz stripov uveljavljenega italijanskega pisatelja in pesnika Giannija Rodarija.