Končno je za nami nekaj toplih dni, pred nami pa naj bi bilo po napovedih dokaj spremenljivo vreme, bolj podobno aprilskemu. Kot kaže, so nekje pozabili s koledarja odtrgati list za april. Resnično upam, da je Zofka imela prav in nam z dežjem napovedala plodno poletje na vrtovih in njivah. Lani je bila kar uspešna, če se spomnite.
Zdaj se na vrtu že lahko sadi in seje skoraj vse. Svetujem le, da se s setvijo radiča pa tudi endivije še počaka, prav tako še ne bi presajala sadik teh dveh vrtnin. Tudi sladki komarček sodi ob endiviji in radiču v kategorijo vrtnin, ki v dolgem dnevu cvetijo, v kratkem pa dajejo dober pridelek. Zdaj sejan radič ima veliko več možnosti, da bo prehitro zacvetel. Prav tako vsaj še nekaj dni počakate s sajenjem paprike. Minuli konec tedna je bilo še prehladno za sajenje paprike, jajčevca pa tudi dolge vigne, leče, čičerike in sladkega krompirja. Res pa je, da če so sadike prevelike, že potegnjene, je bolje, da jih posadite.
Zastiranje tal
Načeloma velja, da so plodovke zelo hvaležne za zastiranje tal. Vendar pozor: dokler je zemlja hladna, se počasneje segreva. Prav tako se počasneje izsušuje. Poleti smo obojega veseli, zdaj pa lahko zastirke še povzročajo težave.
Če se boste odločili za folijo, jo položite sredi dneva na najbolj sončen in topel dan. Z drugimi, naravnimi zastirkami pa še nekoliko počakajte.
Za setev cvetače in brokolija je prepozno
Še na nekaj bi spomnila, kar predvsem profesionalni pridelovalci na našem koncu veliko premalo uporabljajo. V rastlinjakih, deloma pa tudi na prostem, lahko sadike plodovk dodatno grejemo s soncem in vodo. Kako, se boste vprašali. Tudi pri nas je že nekaj let mogoče kupiti cevi s premerom 30, 40 cm iz prozorne folije. Te cevi napolnimo z vodo in jih položimo med sadike. Sonce jih čez dan lepo segreje, vodo v njih pa zelo. Ponoči voda to toploto oddaja plodovkam. Nadvse priporočam uporabo takih cevi. V trgovinah in zadrugah jih resda še nimajo, a se jih da nabaviti. Še enkrat poudarjam: cevi morajo biti prozorne. Pred leti je namreč nekdo zatrjeval, da morajo biti take cevi črne. Skozi črno folijo pa se voda seveda ne segreje in potem cev ne opravlja svoje funkcije.
Kaj še delamo na vrtu
Solata letos lepo uspeva, zato jo posadite na vsako izpraznjeno mesto na vrtu. Sem pristašinja presajanja sadik in ne direktne setve, saj lahko edino tako pridelujete v vsakem letnem času le toliko solate, kolikor je sproti pojeste. Vzgoja sadik solate je od aprila naprej povsem enostavna. Mnogi se sicer odločate za gosto setev, iz katere izpuljene sadike potem presadite drugam. A prepričana sem, da so sadike s koreninsko grudo veliko boljša rešitev. Lončke, v katerih ste spomladi kupili prve sadike, ste, upam, shranili. Če je mogoče, jih sperite z vodo. Za vzgojo sadik vedno uporabite substrat, kupljeno zemljo, ne pa vrtne. Slednja se namreč preveč zbija in vzgojene sadike ne bodo kvalitetne. Lončke napolnite z zemljo povsem do vrha, rahlo potlačite in še dodajte potrebno zemljo. Če bodo lončki premalo napolnjeni, boste pridelali sadike s predolgim steblom, te pa so bolj nagnjene k uhajanju v cvet.
Vzemite enobarven papir formata A5. Nanj nasujte seme solate (endivije, radiča). Papir zvijte v lijak in tega približajte lončkom z zemljo. S svinčnikom ali čim podobnim v vsakega porinite semenko (ali dve). Seme s prstom potisnite v zemljo, zalijte in postavite na toplo za pet dni. Nato setev prenesite ven, na svetlo.
Premražene rastline
Klimatske spremembe prinašajo več ekstremnega in nenavadnega vremena. Žal vsaj začetek letošnjega leta ni drugačen. Že dve leti zapored je predvsem sadjarje močno prizadela pozeba. Tudi druge rastline pa je zeblo. Zato je treba rastlinam posvetiti nekoliko več časa, jih pogosteje opazovati in pravočasno ukrepati, v tem primeru smo tudi z naravnimi pripravki lahko uspešni.
V rastlinjaku je za vzgojo sadik solate že pretoplo. Trenutno so najbolj primerna sončna mesta, kaj kmalu pa boste sadike bolje in lažje pridelali pod balkonom. To je vse. V štirih tednih je sadika primerna za presajanje na prosto. Seveda lahko tako posejete tudi zelje, kolerabico pa še katero vrtnino. Naj pa pripomnim, da je za setev cvetače in brokolija skoraj že prepozno. Te sadike bodo rodile sredi največje vročine in pridelek ne bo kvaliteten. Vsekakor pa je zdaj čas za setev brstičnega in listnatega ohrovta.
Solate vseh vrst
V tem času že sejemo solatne sorte za poletje. Med starimi, že leta poznanimi sta to dalmatinska ledenka, ki naredi zelene, strnjene krhke glave, in unicum, ki naredi ne povsem sklenjeno glavo z rumenozelenimi listi in nekaj rdečimi pegami na njih. Poletno vročino najbolje prenaša great lakes, ki ima zelene, zelo kompaktne glave s krhkimi listi, a je listni rob močno narezljan, kar nekako ne ustreza okusu slovenskih ljubiteljev solate. Najlažje je poleti pridelovati rozetast (gentila) tip solate, ki pa ni tako okusen kakor naša ljubljanska ledenka. Še ena novost se je pred nekaj leti pojavila na našem trgu, to je sredozemski tip solate, morda ji boste rekli štrucarka. Ta romanski tip solate naredi ovalne glave, list pa je zelo krhek in okusen. Pri nas lahko kupite seme zelenolistne corsice in rdečelistne ovired. Zelo okusna je novejša sorta sucrine romaine. Poskusite, ne bo vam žal.
Zame sta še vedno najbolj okusni ljubljanska ledenka in njena različica leda. Tudi poleti, posebno vzgojeni iz sadik s koreninsko grudo, sta ti dve sorti zelo uspešni.
Tisti, ki imate radi berivke, kupite prav temu namenjene mešanice ali jih naredite sami. Še bolj zdrave kot mešanice solat z različnimi oblikami in barvami listov, ki dajejo tudi bolj pestro sestavo koristnih snovi, so mešanice, ki vsebujejo še druge vrtnine, kot so blitva, rdeča pesa, rukola … Ne pozabite, vsaka vrtnina ima svoje sestavine, ki so za nas koristne, in tudi vsaka barva vrtnin je nekaj posebnega, drugačnega.
Cveteti je pričel bezeg
Bezeg nekateri uvrščajo med plevelne grmovnice, mnogi pa še poznajo njegove zdravilne lastnosti. Zdaj je čas, da naberemo cvetove, lahko pa naberemo in posušimo tudi liste.
Bezeg lahko uporabimo v boju proti krtom in voluharjem na vrtu. V tem primeru naredimo prevrelko. Kilogram svežih listov in cvetov ali 200 gramov posušenih namočimo v deset litrov vode. Posodo pokrijemo in postavimo na sončno mesto, vendar ne v bližino prostorov, kjer se pogosto zadržujemo. Pustimo tako dolgo, da se tekočina neha peniti. Vsak dan vse skupaj premešamo. Ko se tekočina več ne peni, precedimo, tekočino pa vlijemo v jame krtov ali voluharjev. Ponovimo večkrat, če prvič ni zaleglo. Razredčeno tekočino (v razmerju 1:10) lahko uporabimo za škropljenje rastlin, saj jih bezeg ščiti pred glivičnimi obolenji, predvsem pred pravimi plesnimi.
Paradižnik
Že nekaj let skušam profesionalce in vrtičkarje prepričati, da je zelo smiselno paradižnik konec junija ali v začetku julija saditi še enkrat. Čas je torej, da posejete seme paradižnika. Prav tako lahko prve zalistnike zdaj posajenih rastlin postavite v vodo - ko poženejo korenine, jih posadite v lončke in ko so dovolj velike, seveda v zemljo. Te rastline bodo pričele roditi šele v avgustu in bodo najlepše in tudi bolj zdrave pozno v jesen. Tem, ki jih sadite zdaj, pa v začetku septembra porežite vrhove, da enakomerneje dozorijo vsi že nastavljeni plodovi. Najbolj kvalitetni so namreč plodovi prvih petih etaž, kasneje je rastlina izčrpana, utrujena in rodi manj. Zato tudi hladnejše in bolj vlažne jesenske dneve težje prenaša.
Sproti si lahko naredimo pripravek tako, da 250 gramov bezgovih listov skupaj s pol litra vode povsem na drobno zrežemo v kuhinjskem strojčku, precedimo in pretlačimo skozi rešeto, dodamo še pol litra vode in kapljico detergenta in takoj uporabimo.
Nekaj časa bo tudi zastirka iz listov in cvetov bezga okoli solate odganjala nadležne polže. Seveda je treba zastiranje tal vsak teden obnoviti.
Pomembno je, da vse pripravke, posebno prevrete, pripravljamo v plastičnih posodah, kovinskih ne smemo uporabiti. Če se da, uporabimo deževnico. Bezeg je vsestransko uporabna rastlina. Njegovi cvetovi so užitni, iz bezgovih jagod lahko pripravimo odličen sok ali marmelado pa tudi močno temno rdeče barvilo za tekstil ali za pirhe. Surovih bezgovih jagod pa ne smemo jesti.
