Pogosto dobivam vprašanja, kako blizu skupaj ali daleč narazen naj bodo rastline na vrtu. Meni se sicer zdi odgovor enostaven, a vidim, da ni povsem tako. Če pridelujemo rastline v mešanih posevkih, kjer se včasih še dodatno zaplete, pa te dvome bolje razumem.
Dobri ali slabi sosedje na vrtu so začeli zanimati mnoge vrtnarje. Vendar se kmalu znajdejo v dilemi, strah ji je, da bodo naredili kaj narobe, če se pravil o kombinacijah ne bodo držali dosledno. Naj poskusim razčistiti, zakaj sploh sadimo rastline skupaj in kako daleč segajo vplivi dobrih in slabih prijateljev med rastlinami.
Najprej rešimo dilemo ob klasični pridelavi, ko je na gredici samo ena rastlina. V želji, da bi na manjši površini pridelali čim več, mnogi zasajajo sadike preveč skupaj. A s tem dosežemo ravno obratno, pridelamo si samo več težav.
Ne preblizu
Dva razloga sta za to in oba je dobro poznati. Prvi je zagotovo ta, da rastline, ki rastejo preblizu skupaj, kradejo hranila druga drugi. Vedno je treba upoštevati, da se dobro razvit koreninski sistem v širino razraste najmanj toliko, kolikor je široka rastlina. V globino pa gre toliko, kolikor to določa genetika in predvsem, kako je v globino pripravljena zemlja. Torej če rastline silimo rasti preblizu skupaj, posamezna zraste manj, kot bi, če bi imela dovolj prostora. A to včasih pride celo prav, saj si na primer mnogi želimo manjših glav zelja. Prav tako so za koga rože cvetače prevelike. To lahko uravnavamo seveda s sortami (hibridi), a najlažje tako, da rastline sadimo bližje skupaj. Če boste isto sorto zelja, cvetače, brokolija, glavnatega ohrovta sadili tako, kot je to primerno za rast rastlin, jih boste sadili na predelu najmanj 60 krat 60 centimetrov. Boljša varianta, posebno za pozne sorte, je celo sajenje na velikosti 70 krat 70 centimetrov. Pri tem boste dobili glave zelja, težke od dva do celo pet kilogramov. Če želite manjše, kilogramske glave, je seveda najbolje poiskati ustrezen hibrid. A podatki o tem so za vrtičkarje pogosto nedosegljivi oziroma jih pri sadikah ali semenu ne najdemo. Potem sadike posadimo celo na predelu 40 krat 40 centimetrov.
Drugi razlog je naša želja, da pridelujemo rastline na čim bolj naravi prijazen način. Osnovni pogoj, da rastline lahko napadejo bolezni, je poleg vira okužbe tudi vlaga. Glivice in bakterije se lahko razmnožujejo samo v vlažnem in ne preveč svetlem okolju. Ko rastline nagnetemo skupaj, omogočimo prav tako okolje. Listi se prekrivajo, tvorijo senco, zaradi tega pa tudi jutranja rosa, kondenz iz rastlinjakov ali dežne kapljice dalj časa ostajajo na listih. Tako so ustvarjeni odlični pogoji za razvoj bolezni. Če rastline sadimo dovolj daleč narazen, se zjutraj listi hitreje posušijo, so bolje osvetljeni, nasad je prevetren, suh in bolj zdrav.
Pravilne razdalje med rastlinami so torej pogoj za zdravje rastlin.
Kako daleč narazen sadimo
Najlažje si boste zapomnili, če rečem, da jih sadimo tako daleč narazen, kolikor se odrasle rastline razrasejo. Saj jih poznate. Veste, da ima solata premer približno 30 centimetrov, če si želite večje glave, rozete, potem tudi 40 centimetrov. Premer čebule je nekje okoli 10 centimetrov, torej tako daleč narazen sadimo v vrsti. Spomladi, ko so rastline bujnejše, so razdalje večje, poleti so lahko za 10 centimetrov krajše. Enako velja za rastlinjak. Malo lahko pridobimo in razdalje med vrstami zožimo za 10 centimetrov, če sadimo v trikotnik, torej izmenično v vrsti.
Sajenje v mešanih posevkih
Znano je, da rastline ob sprejemu hranil v talno raztopino nekatere kemične snovi tudi oddajajo. Te snovi so zelo pomembne pri planiranju kolobarja, saj skoraj vedno motijo, če na istem mestu še enkrat raste rastlina iste vrste ali njena sorodnica. Čeprav večina ljudi pravi, da se tla "utrudijo", gre pravzaprav za kemične spojine, ki jih rastline iz iste botanične družine ne marajo. In to velja tudi pri sadnem drevju, okrasnih rastlinah, zeliščih in seveda vrtninah. Te iste kemične snovi pa lahko delujejo prijetno, krepčilno ali neprijetno oziroma zaviralno na sosednjo rastlino. Tako nastanejo dobri oziroma slabi sosedje.
Kako daleč sega vpliv dobrih in slabih prijateljev
Vendar je treba vedeti, da sega vpliv dobrih ali slabih prijateljev samo tako daleč, kolikor so dolge ali kratke korenine rastlin, ki jih sadimo skupaj. Torej rastline, ki imajo širok, velik koreninski sistem, kot ga ima zelje, širijo svoj vpliv v krogu 50 do 70 centimetrov, čebula in česen pa imata plitek in slab koreninski sistem in njun vpliv sega samo 30 centimetrov okoli rastline. Druge rastline so nekje vmes.
Bližina dobrega soseda
Naj naštejem samo nekaj primerov. Najbolj znana dobra soseda sta seveda korenček in čebula (namesto nje je lahko tudi por ali česen). Druga znana kombinacija je česen z jagodami. V zadnjih letih mnogi že poznajo koristnost bazilike ob paradižniku, kumarah in drugih bučnicah. In še kar nekaj je takih kombinacij, na primer šetraj s fižolom, pa zelena ob kapusnicah, pa kamilice in kapusnice, koper in rdeča pesa ... Vsi ti vplivi sežejo samo do ene rastline, zato samo ena bazilika na začetku vrste paradižnika ne bo zadoščala.
Če vztrajamo pri sistemu sejanja v vrste, ki ga je lažje nadzorovati, pleti, pridelek pa tudi pobirati, imamo na razpolago več načinov sajenja. Najpogosteje sadimo izmenično, eno vrsto korenja, eno vrsto čebule ali pora. Prav pri tej kombinaciji korenčka s porom imamo še drugo možnost, sadike pora namreč posadimo kar v vrste posejanega korenja. Podobno naredimo z zeleno, in sicer na pet rastlin zelja posadimo eno sadiko zelene. Tako lahko eno baziliko posadimo med dve rastlini paradižnika, lahko pa jo posejemo kot podrast po celi gredi paradižnika.
Še en primer: redkvica spodbuja kaljenje korenčka in solate. V tem primeru posejemo osnovno kulturo (solata, korenček) v vrsto, nato pa na redko v isto vrsto še mesečno redkvico. Zelišča in rožice lahko posadimo (posejemo) tudi kot ograjico, zaščito okoli grede. Skratka, vedno je treba vedeti, kaj počnemo. Če je odločilen odbijajoč vonj (korenček - por), potem zadošča samo ena rastlina v posevku. Če pa gre za izločke korenin (bazilika - paradižnik), mora ob vsaki rastlini ali vsaj med dvema rasti ena bazilika.
Kaj pa na sosednji gredi?
Naj odgovorim še na zelo pogosto zastavljeno vprašanje: ali lahko na sosednji gredi raste karkoli? Če je vmes prava, trajna potka, lahko na sosednji gredici raste karkoli. Če pa je med gredicama samo položena deska, razmislite, kako daleč sežejo korenine posamezne vrtnine, ker tako daleč sega njen vpliv, naj bo pozitiven ali negativen. Paziti pa je treba tudi, da večje rastline s sosednje gredice ne bodo senčile manjših. Najlepši primer sta paradižnik in paprika. Pogosto pa naredimo ravno obratno, solato in cvetačo na primer v poletni vročini skrijemo v senco visokega fižola, motovilec v avgustovski vročini pa posejemo med paradižnik. Rastline lahko druga drugi pomagajo, lahko pa si tudi škodijo. Dobro je izkoristiti pozitivne kombinacije in se izogibati slabim.
Najbolj znani sovražniki
Med seboj se ne marajo kobulnice, zato korenčka in peteršilja zagotovo ne sadimo skupaj. Mnogi so zdaj zavzdihnili, češ saj imamo skoraj vsi navado, da ju sejemo na isto gredo. Vendar negativni vpliv seže samo tako daleč, kolikor daleč se prepletajo korenine rastlin. Torej če imamo polovico gredice korenčka, drugo pa peteršilja, sta v nekoliko slabšem položaju samo vrstici, kjer sta korenček in peteršilj skupaj. Vsekakor pa ne posejte izmenično vrste peteršilja in vrste korenčka, ker bi potem pa že lahko nastale težave.
Nekatere rastline preprosto smrdijo škodljivcem druge rastline. Tako sta znani kombinaciji drobnjaka in jagod ter korenčka in čebule. Vse dobre in slabe kombinacije je treba poiskati v številnih tabelah, ki so objavljene marsikje.
