Kolesa od A do Ž. Znate izbrati pravo?

Urška Kereži
16.06.2019 03:14

Kolo lahko uporabljamo za različne namene od transporta, rekreacije in športa pa vse do turizma.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vsi različni, vsi enakopravni
Igor Napast

Ceste so spet polne kolesarjev. Nekateri že navsezgodaj s kolesom na poti v službo v pogon spravijo svoje telo, drugi z njim nabirajo kondicijo, krepijo in ohranjajo zdravje vsak prosti trenutek, spet tretji se čez vikend zapeljejo na pohajkovanje ali raziskovanje bližnjih pokrajin, medtem ko četrti skočijo le do bližnje trgovine in si z njim olajšajo ter skrajšajo pot domov. Od 19. stoletja, ko je vožnja s kolesom veljala zgolj za premikanje, hitrejše od hoje, je priljubljenost kolesarjenja torej tako zelo narasla, da je postala ob hoji najpogostejša oblika človekovega gibanja.
Po namembnosti se kolesa v glavnem delijo v dve veliki skupini: za vsakdanjo uporabo in športna, med katerimi sta cestno in gorsko. Medtem ko zadnja odlikuje majhna teža in kakovostna oprema, skrčena na minimum, nimata namreč blatnikov, luči in drugih "nepotrebnih" delov, se kolesa za vsak dan lahko pobahajo z udobjem.
Glede na to, da je izbira torej zares pestra, je seveda treba pred nakupom dobro razmisliti o potrebah in prioritetah. Če ste med tistimi, ki nimajo finančnih težav, pa si je najbolje omisliti kar dva ali celo tri različne tipe.

Mestno kolo

Pri mestnih kolesih je razlika med moškim in ženskim okvirjem vidna že na prvi pogled. Narejena so za udobje, hitro sedanje in stopanje, prevoz stvari, manevriranje v prometu in vožnjo čez robnike. Opremljena so z vso opremo, kamor sodijo tudi prestave, menjalnik je lahko tri-, pet- ali sedemstopenjski. Nekatera so vzmetena, kar prispeva k dodatnemu udobju, krmilo pa je upognjeno malenkost nazaj, da je drža vzravnana. Pogosto imajo nameščene košarice za prevoz nakupa. Njihova 26-colska kolesa ne omogočajo hitre vožnje, kar je v mestnem vrvežu dobrodošlo. Dokaj široke pnevmatike dajejo vozniku dober nadzor in stabilnost na cesti.

Tudi s tem gre okoli Pohorja.
Igor Napast

Pedelec in lezikolo

Med starejšimi in tistimi v nekoliko slabši kondiciji vse popularnejši postaja tako imenovani pedelec, ki ima sicer električno podporo, a je pogon motorja še zmeraj povezan in soodvisen od poganjanja pedalov. Tako sta občutek hitrosti in vozna dinamika seveda drugačna kot pri električnih kolesih z neodvisnim pogonom, denimo mopedih oziroma skuterjih. Zaradi električne pomoči pa boste dosegali hitrosti od 50 km/h, v idealnih razmerah celo do 80 km/h, in veliko lažje premagovali strmine. Izvira seveda iz Japonske, kjer so ga naredili v sredini devetdesetih let, njihov razvoj pa je opazen predvsem pri baterijah. Težke svinčene so namreč zamenjale litijeve baterije, ki so lažje, kompaktnejše, vzdržljivejše, zmogljivejše in imajo daljšo uporabno dobo.
Pri ležečem kolesu (lezikolo), ki je preurejeno klasično kolo, pa vam ne bo pomagala elektrika, temveč aerodinamika, ki bo ob premagovanju velikih razdalj omogočila tudi udobje. Na naših cestah ga zasledimo bolj redko, vendar jim popularnost raste. "Kavč na kolesih", kot ga nekateri ljubkovalno imenujejo, je namreč idealno vozilo za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico, pa tudi za tiste, ki imajo radi hitro in udobno vožnjo. Pri kolesarjenju z lezikolesom so veliko manj obremenjeni ramena, vrat, hrbet, zadnjica in intimni deli. To zanimivo vozilo je lahko zelo poljubno opremljeno in prilagojeno potrebam posameznika.

Cestna kolesa

Cestna kolesa ali dirkalniki, kot rečeno, sodijo med športna, a so zaradi majhne teže in zelo ozkih 28-colskih koles primerna samo za vožnjo po asfaltnih cestah in brez večjih težav lahko dosegajo hitrosti blizu 60 km/h. Izguba pri prenosu moči s pedalov in gonilke na zadnje kolo mora biti čim manjša, zato na udobje ne gre računati, saj so tekmovalni modeli izjemno togi. Rekreativni modeli, narejeni iz aluminija in drugih materialov, pa imajo manj športno oblikovan okvir, zato so udobnejši, opremljeni s komponentami srednjega do nižjega kakovostnega razreda in seveda cenejši. Cestni dirkalniki imajo od 18 do 30 prestav, pedali so narejeni za vpenjanje, da noga z njih ne more zdrsniti. Tako s posebno tehniko, da ob potiskanju navzdol pedale tudi vlečemo, lahko maksimalno izkoristimo prenos moči. Aerodinamična drža kolesarja, ki je močno nagnjen naprej, oblika in material okvirja, obročev, čelade ter celo oblačil so elementi, ki vplivajo na hitrost.

Treking in potovalna kolesa

Podobno kot fitnes je tudi treking kolo hibrid med cestnim in gorskim kolesom, le da ima vso opremo. Namenjeno je tistim, ki si želijo občasne rekreacije, tako na asfaltnih kot na utrjenih makadamskih poteh, in udobju dajejo prednost pred športom. S takšnim vsestranskim kolesom se lahko rekreirate, vozite v službo ali po drugih opravkih, z namestitvijo prtljažnikov pa se odpravite še na potovanje.
Namenjeno je premagovanju različnih cestnih podlag, in ker je lega telesa dokaj pokončna, vzmetene sprednje vilice in sedežna opora pa zagotavljajo udobje, je vožnja prijetna. Na nekaterih lahko celo spreminjamo kot krmila naprej in nazaj, kar omogoča nastavitev v optimalno lego. Med opremo sodijo 27-stopenjske prestave, ki imajo menjalne ročice za lažje upravljanje.
Za razliko od doslej naštetih športnih koles, je pri treking večji poudarek na ločitvi med moškim in ženskim okvirjem, medtem ko so pri cestnih in gorskih kolesih šele pred kratkim začeli razvijati linijo ženskih okvirjev, ki se zaradi drugačne telesne konstitucije v malenkostih razlikujejo od običajnih, moških okvirjev. Prav zaradi upoštevanja omenjenih razlik, inovativnosti, opremljenosti, poudarka na udobju, nezahtevnosti pri vzdrževanju in zelo dolge življenjske dobe so treking kolesa zelo popularna, iskana in najbolj razširjena na tržišču.
Turna kolesa so jim podobna, le da so malenkost robustnejša, okvir mora namreč prenašati večjo težo. Nanje se namestijo prtljažniki in posebne torbe, v katere se zloži prtljaga, ki lahko tehta tudi do 50 kilogramov.

Gorska kolesa

Za gorsko kolesarjenje so primerna zelo robustna športna kolesa, ki prenesejo izzive težkih terenov in brezpotij. Ker tudi njih karbon ni zaobšel, lahko boljši primerki tehtajo od 9 do 12 kilogramov in so opremljeni s 27 prestavami vrhunskih modelov različnih znamk. Majhna, 26-colska kolesa so oblečena v plašče z grobim profilom, ki se morajo dobro oprijemati podlage.
V poplavi ponudbe boste naleteli na različna poimenovanja, ki označujejo namembnost. Kolesa cross country ali all terain bikes so primerna za vse terene (ceste, brezpotja, MTB-parke ...). Hardtail je kolo, ki ima vzmetene samo sprednje vilice, katerih trdota se lahko poljubno nastavlja, lahko pa imajo tudi navadne, trde vilice. Tukaj so še polnovzmetena kolesa (full suspensions bikes), ki se zaradi posebne oblike okvirja in vzmetenja na sprednjem in zadnjem kolesu popolnoma prilagodijo še tako zahtevnemu terenu. All mountain so kolesa, namenjena za vožnjo po sredogorju in visokogorju. Njihovo pogrezljivo sprednje vzmetenje ponuja okoli 140 milimetrov hoda, kar omogoča boljše vzpenjanje po sipkem, zelo strmem terenu, in so bolj robustno opremljena ter grajena, kar prinaša manjšo občutljivost, a dodatno težo.
Med gorska kolesa sodijo še downhill ali enduro kolesa, namenjena zahtevnejšim spustom, in zmeraj polno vzmetena ter freeride kolesa, ki so nekakšen hibrid med kolesom za kros in downhill kolesom.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta