Kolumna Norme Bale: Za zdrav duh v zdravem truplu

Prvi slovenski fitneserji so najbrž bili sokoli. V šestdesetih letih devetnajstega stoletja so ljubljanski mladeniči iz meščanskih družin po vzgledu čeških vrstnikov bildali mišice in klesali telesa. A fantje niso gojili zgolj kulta lepega in zdravega telesa, ampak so sledili premisi, da zdrav duh v zdravem telesu oziroma truplu, kot se je izvorno glasil njihov slogan, pomeni tudi treniranje uma in s tem morale, etike, narodnostne zavednosti in maternega jezika.

Sokoli so pripadali liberalni struji in so se jasno ogradili od nemškutarjev in ljubljanskih Nemcev. V Mariboru so začeli telovaditi leta 1907 in tudi tukaj pustili obrambni odtis slovenstva v primerjavi z nemškim potujčevanjem. Zlati olimpionik Leon Štukelj je bil sokol. Orli, telovadci iz katoliškega telovadnega društva, ki so nastali na začetku dvajsetega stoletja, so bili političen antipod Sokolom. Tako so sokoli in orli, oboji izvrstni telovadci, fitnesirali na različnih svetovnonazorskih bregovih. Oh, kako povedno!

Idejni ustanovitelj čeških Sokolov, Miroslav Tyrš, je bil trdno prepričan o ideji naroda, ki lahko obstane le, če je telesno, moralno in duševno dobro pripravljen. In kje smo slabih sto šestdeset let kasneje? Slovenci smo dokazano športni narod; trimčkamo, fitnesiramo, plezamo po gorah, gazimo po snegu, ko ta je, treniramo zase ali v skupini, za kolajne in večno slavo ali pač samo kot konkurenca samemu sebi in za plaketo na občnem zboru. In če že ne delamo nič za lastno telo, potem vsaj kdaj pa kdaj navijamo za športnike, ki so, glede na velikost populacije, resnično nadzemeljski. Narod je torej fizično zdrav; vitalen. E, moj Miroslav, veliko vprašanje pa je, kako je z njegovo moralo, etiko in občo krepostnostjo.

Um si narod vedno pogosteje trenira na družbenih omrežjih, na katerih samooklicani vplivneži, še dovčerajšnji mediokritski, slabo opismenjeni vonabiji razlagajo družbeno stvarnost. Intelektualce s certifikati prevpijejo strokovnjaki, ki so znanje čudežno absorbirali tako rekoč čez noč. Morala in etika. "Device brez dot žalváti videl sem samice," bi ti zabrusil France, še en veliki Slovan. To je zapisal v pesem, ko si ti imel tri leta. No, z narodno zavednostjo pa je med nami tako, kot je bilo včasih med Sokoli in Orli. Smo do skrajnosti sprti in bevskamo z levega brega na desnega, a narodne zavednosti si ne pustimo vzeti. Le da si jo bolj prilašča tisti, ki bolj kaže mišice, ker lahko višje vihti zastavo, No, še dobro, da ni v resnici treba na okope. In ob koncu še o prizadevanju za slovenski jezik. Sokoli so smeli uporabljati le slovensko telovadno terminologijo. Če bi ti izbrala naključno radijsko postajo, razen treh vrhunskih izjem, bi vate butnila slaboumna spakedranščina, v kateri ne štima nič; ne besedišče, ne slovnica. Pa imamo v šolah povprečno štiri ure tedensko slovenščino, veš. Otroci iščejo povedkove prilastke in povedkova določila, ko pa je treba vse to silno znanje smiselno upovedati, poknemo v poved angleški povedek. Samo, da dogaja in da nazdravimo s penečim vinom! In, kot me posiljujejo v eni od zadnjih reklam, ni treba hejtati tistih, ki fejlajo.