Vedno je bila pomlad. Najbolj čista, najbolj sveža, najbolj vesela. Najbolj nežna in zelena. Tako težko pričakovana in moja. Polna presenečenj. Čisto nič predvidljiva. Lahko se potiš med sprehodom ali pa te rezko zebe v ušesa na poti v službo, a vseeno diši. Zakaj prav zdaj o njej, ko pa sta od kresne noči minila že dobra dva tedna in je nad nami razbohoteno prav tako (po novem) nepredvidljivo poletje? Ker za razliko od pomladi poletje ni moje najljubše, je pa polno skušnjav. Tudi zato, ker ima svoj tipični prijetni vonj, tisti po morju, borovcih in kremi za sončenje. Vedno manj pa po počitniški svobodi.
Vse bolj jasno postaja, da poletje ni za vsakogar. Pa ne zato, ker ne bi dovolj zgodaj začeli delati na "poletni postavi", ki jo vročina prisili, da se pokaže v vsej svoji pridelani realnosti. Ali pa ker si več ne bi mogli privoščiti tedenskega apartmaja na hrvaški obali. Čeprav je oboje čisto realna skrb. Večji problem postaja dosledno upoštevanje navodil zdravstvenih delavcev, ko gre za srečanje z njegovim visočanstvom, soncem.
Izogibanje direktni izpostavitvi sončnim žarkom, iskanje sence, nošnja zaščitnih oblačil, pokrival, očal in redno nanašanje zaščitne kreme. Misel na vse to lahko vsako poletno jutro človeka spravi v stres, ko opazi svoja gola ramena ali nepokrito čelo. Izpostavljenost UV-sevanju je namreč na vsakem koraku omenjena kot trenutno največja življenjska ogroženost.
Poletje je tudi samota in stres.
"Zdravega sončenja ni," je pred dnevi v intervjuju povedal dermatolog Pij Bogomir Marko, predstojnik oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor. Vsaka rdečina kože kaže, da je bilo sonca preveč, svari doktor. Navodila in opozorila strokovnjakov so tako resna in zaskrbljujoča, da z njimi pojenja tudi ljubezen do poletja. Ostajajo zgolj podatki o preseženem UV-indeksu in hitenje od sence do sence. Če vsaj približno upoštevaš strokovnjake, spoznaš, da je romanca s poletjem izpeta zgodba.
In še to - kljub svobodi in mikavni energiji, ki jo ponujajo dopusti in še bolj počitnice, so poletni tedni lahko tudi samota in stres, včasih celo tesnoba, kar povzroči sprememba v dnevni rutini. Pri mnogih je namreč brezskrbnost lahko razlog za skrb. Ustaljeni urniki in tako tudi odnosi se zrahljajo, vsakdanje poti izginejo in ulice preplavijo turisti. Morda je tu in tam v mestu lažje najti prazen parkirni prostor, to pa je tudi vse.
