Komedijanti z veliko zanosa: V Pekrah s smehom do pomladi

V Pekrah pri Mariboru bodo ob marčevskih petkih in sobotah ljubiteljski gledališčniki iz vse Slovenije dvajsetič s smehom priklicali (gledališko) pomlad. "Organizacijska ekipa Festivala komedije Pekre je ves čas enaka in se je v teh letih uigrala, zdaj vsak ve, kaj je treba," Ilka Riedl, predsednica organizacijskega odbora festivala, pove, da so pripravljeni. Skrbi, da ne bi bilo kakovostnih predstav že zelo dolgo ni več. "Ko smo začeli, smo imeli idejo, novo streho na kulturnem domu, dvorano in oder," se spominja Zlatko Partlič, predsednik Turistično-kulturnega društva Pekre, ki si je zamislil festival. "Ko smo imeli logotip, plakate, sponzorja, Dina in Sanija Đafiča, smo rekli, da potrebujemo še gledališkega strokovnjaka - in dobro izbrali profesionalnega igralca Rada Pavaleca." Partlič se z nasmehom spominja prvega sestanka z njim. "Ko smo mu povedali, kaj bi radi in kaj imamo, je vprašal, kdo bodo pa nastopajoči. Sem mu odgovoril, da bo za to on poskrbel."

In je tako v Pekrah že dvajset let, Rado Pavalec vsako leto izmed prijavljenih izbere osem predstav, v začetku jih je bilo treba k prijavi spodbujati, ko se je festival uveljavil, je izbiral tudi med osemintridesetimi. Poudari, da ni preprosto ene izbrati, druge zavrniti. "Kot človek bi želel dati priložnost vsem, da bi delili z nami svoj pogled na umetniški svet."

Potrebni sta velika izkušenost in razumevanje ljubiteljskega odra, da so izbor in ob koncu podeljena priznanja sprejeta na vseh straneh. Da se Nušić, Molliere, Partljič in drugi komediografi s sporočilnostjo in duhovitostjo prek predstav, v katere so ljubitelji vložili veliko dela, predstavijo občinstvu. Za festival je veliko zanimanje, mogoče je kupiti tudi abonmajske vstopnice. Publika naredi festival živ, vendar so prej na delu tisti, ki jih na odru ni mogoče videti.

Ilka Riedl našteje prostovoljce z imeni in priimki: Nataša Pen, Renata Vodan, Marjanca Kaukler, Karla Godič, Marjan Vodan, Alojz Vrbnjak, Aleš Partlič, Bojan Kaukler, Danila Robič, Tanja Dužič, Rok Vauda, Milan Paulin, Vojko Robič, Darko Dužič, Nina Gerič, Branko Mlaker, Stane Vauda, Milan Vnuk, Vlado Snežič, Majda Cenc, Rok Mlaker, Irma in Ciril Cvetko, pomagala je žal umrla Nataša Đafić, sodelovali so Katarina Klančnik Kocutar, Andreja Lešnik, Mojca Redjko, Nataša Sirk, kaligraf Ciril Cvetko. Pravi, da so bili zelo lepi trenutki, marsikdo od nastopajočih je prespal v Mariboru, zaključki predstav so trajali tudi do jutranjih ur. "Spoznali smo dosti znancev, nekateri so postali pravi prijatelji, organizirali so nam strokovne izlete ter nam predstavili njihove kraje in običaje."

Prepoznavni po Sloveniji in v zamejstvu

"Ko smo leta 2004 prvič razpisali natečaj, s katerim smo amaterske gledališke skupine povabili na festival komedije, si nismo mogli niti približno predstavljati, kako pomembna bo ta prireditev postala do današnjega dne," se tudi Melita Kukovec iz organizacijske ekipe festivala (tudi dolgoletna predsednica strokovne komisije) ponosno ozre po prehojeni poti: "Doživeli smo zelo veliko zanimivih in raznolikih gledaliških dogodkov, postali smo prepoznavni po Sloveniji in tudi zunaj naših meja. Zgodovinsko pomembne Pekre so pogumno zarisale svoje poteze na kulturnem zemljevidu Slovenije." 

Pavalec, ki je bil prvi predsednik strokovne žirije (nagrado sicer podeli tudi žirija občinstva), je tiste, ki so odločali o nagradah, opozarjal na pomembne elemente gledališke igre in tipične napake, ki bi jih morali igralci in režiserji odpraviti, da bi bile predstave bolj uspešne. To je koristilo tudi igralcem in režiserjem. "Na vse to smo jih v obrazložitvah nagrad tudi redno opozarjali, saj so bile predstave v začetnih letih v primerjavi z današnjimi veliko bolj preproste in manj dodelane," se spominja Melita Kukovec. "Nasveti so padli na plodna tla, saj so igralci bližnjih kulturnih društev prihajali na festivalske predstave, po katerih so si med druženjem izmenjevali izkušnje v zvezi z izbiro primernih del, načinov zasedbe vlog, možnosti interpretacij, tudi motiviranja mladih, da bi se vključevali v delo amaterskih kulturnih društev. Predstave so postajale vedno boljše in narava dela strokovne komisije se je malce spremenila, od svetovanja smo prešli v presojo, kdo je bolje dosegel vedno zahtevnejše kriterije, in vrednotenje pomembnosti številnih dodatnih elementov, kot so vključevanje sodobnih tehničnih sredstev, glasbe, petja in plesa. Ker smo pri amaterskih igralcih namesto nenaravne rabe knjižnega jezika spodbujali uporabo narečja, smo v naslednjih letih doživeli veliko predstav v žlahtnem narečju različnih koncev naše domovine."

Festival je tekmovalen, čeprav prireditelji poudarjajo, da so vsi zmagovalci, so samo eni prejemniki nagrad. "Prav vsak festival je po svoje specifičen, zato po zadnji predstavi še dolgo v noč pretresamo možnosti za izbiro najbolj zaslužnih kandidatov," razmišlja predsednica žirije. Strokovna žirija podeljuje nagrade za najboljšo režijo, najboljšo predstavo, komedijantko in komedijanta festivala ter nagrado, ki jo po lastnem izboru imenujejo sami, glede na neko opazno posebnost, ki ni zajeta v prejšnjih kategorijah. "Največ težav nam vsakič povzroča izbor režiserja, katerega delo je zelo kompleksno in očem bolj skrito." Veliko koristnih informacij o predstavah pridobijo v neformalnih razgovorih med pogostitvami. "Tam izvemo, koliko odrekanja je potrebno, kako igralci in ostali ob delovnih in družinskih obveznostih najdejo čas za ustvarjanje predstav. Ljubiteljske skupine imajo malo denarja in veliko zanosa, predani so gledališki igri in odrekanjem prostemu času. V nekaterih skupinah se najde veliko tistih, ki želijo sodelovati in jim režiserji ustvarjajo izmišljene vloge, v drugih je članov premalo in zasedajo dva ali celo tri like, hkrati pa pomagajo pri izdelavi kulis in menjavah scen. Zaradi številnih omejitev je veliko prirejanja besedil in vlog in vedno znova nas očarata domiselnost in ustvarjalnost izbranih kandidatov," je žirija usmerjena k dvigu kakovosti predstav in posledično festivala. "Po odzivih vseh, ki radi prihajajo na Festival komedije Pekre, nam to tudi uspeva. Tudi mi z ljubiteljskim delom dokazujemo, da vemo, kaj je kulturna zabava, ki naša življenja obogati s prijetnim druženjem in lepo besedo," je sklenila Melita Kukovec.

Smeh združuje in osrečuje

"Prepričana sem, da se bo tudi letos izkazalo, da je smeh univerzalni jezik, ki nas združuje in osrečuje," napove Aleksandra Lovrenčič, pomočnica predsednice organizacijskega odbora festivala. "Festival je iz lokalnega dogodka prerasel v enega najbolj priljubljenih in cenjenih dogodkov ljubiteljskih gledaliških skupin v Sloveniji, ki privablja tako domače kot tuje igralce. Postavil je visoke standarde za komično umetnost, predstave so pomemben prispevek k slovenski gledališki umetnosti, saj ponujajo živahno, kakovostno igro." Festival je priložnost za povezovanje in sodelovanje med različnimi gledališkimi skupinami, omogoča izmenjavo idej, izkušenj in odrov. "Komedija, kot osrednji element festivala, ni le vir zabave, ampak prinaša vpogled v človeško eksistenco, razkriva tragiko, grenkobo, tudi modrost in resnico."

V dvajsetih letih se je na razpis prijavilo 92 različnih skupin, nastopilo jih je že 51, nekateri enkrat, drugi večkrat. Za organizacijo devetih izvedbeno zahtevnih gledaliških večerov v enem mesecu je potrebno ogromno prostovoljskega dela dobro uigrane ekipe. "V preteklih letih smo si pridobili mnogo izkušenj in nadgrajevali posamezne produkcijske elemente festivala. Organizacijski odbor, s predsednico Ilko Riedl na čelu, ima identificirane svoje deležnike in z njimi neguje odličen odnos vsa leta izvedbe festivala." Želijo nove prostovoljce, denarja je premalo, to otežuje izvajanje programov in projektov. "Kulturni in turistični sektor sta pogosto podvržena nepredvidljivim dogodkom, kot so naravne nesreče, politične spremembe ali zdravstvene krize, kar se je pokazalo pri izvedbi festivala ob spopadanju s koronsko krizo." Posebej veliko priznanje festivalu bo, ko bo zmagovalcu festivala svoj oder ponudilo mariborsko poklicno gledališče, morda Borštnikovo srečanje.

Da je pekrski festival unikaten v Sloveniji (edini v celoti za ljubiteljska gledališča namenjen predstavam komičnega žanra), pravi Jan Pirnat, producent za gledališko in lutkovno dejavnost pri javnem skladu za kulturno dejavnost. Iz  izkušenj pove, da prirejanje festivala zahteva veliko truda in vztrajnosti. "Organizacijske ekipe so velikokrat spregledana jedra ljubiteljske ustvarjalnosti. Včasih je potrebno še več ljubezni in polnokrvnega prostovoljstva pri posameznikih in skupinah, ki niso na odru. Poskrbijo za vse do trenutka, ko se prižgejo reflektorji, in tudi za vse, potem ko aplavz izzveni. Prilagajanje trendom, zahtevam festivalske publike, zagotavljanje zmeraj boljših razmer za izvajalce in še najtežje, iskanje sredstev, zahtevajo tudi znanje in osebno angažiranost. Festival kot živ organizem, ki ne dopušča rutine in zahteva, da si ves čas v stanju pripravljenosti."

Komedija in ljubiteljsko gledališče sta v organski povezavi od samih začetkov ljubiteljskega gledališča. "Več skupin se odloča za komedije kot za dramska besedila, čeprav se razlika manjša. Pri prostočasni dejavnosti sta dobra volja in vzdušje pomembna elementa druženja, a ko se potem širita z odra v dvorano, je ustvarjalni užitek dopolnjen še s smehom med predstavo." Komedija sama po sebi ni zagotovilo za polno dvorano, se pa ljudje zanjo hitreje odločijo. "Komedija ni lažji in s tem manj pomemben žanr. Dobra komedija zahteva izreden igralski napor in poznavanje tako izvedbenih zakonitosti kot načinov nagovarjanja publike." Ima velik razpon, od skečev do klasičnih komedij in komedij absurda ter od slovenskih klasikov do sodobnih besedil iz tujine. Poiskati je treba besedilo za obstoječo zasedbo, vključiti je treba vse, poskrbeti za avtorske pravice. "Besedilo mora nasmejati in gledalcu podtakniti snov za razmišljanje. Komedija je od svojih začetkov nerazdružljivo povezana s kritiko časa, politike, odnosov in tako dalje. Ne sme postati sredstvo za utrjevanje predsodkov, ampak je ravno orodje, ali v brechtovskem duhu celo orožje, da se z njimi spopademo in jih razbijemo, ob tem pa se nasmejimo, še najbolje, če na koncu na svoj račun."

V Sloveniji ljubiteljski gledališčniki po podatkih javnega sklada ustvarijo več kot sto predstav, v najboljših letih so jih celo 150. "To niso vse predstave, ki nastajajo pri nas in v zamejstvu. Nekatere skupine se še niso odločile za sodelovanje, medtem ko se druge osredotočajo na gostovanja in ponovitve." Spremljajo predstave, ki sodelujejo na preglednih festivalih in srečanjih. Za odrasle skupine je Linhartovo srečanje z najdaljšo tradicijo, letos vabijo k prijavi na 62. srečanje, po lokalnih, regijskih srečanjih je državno v Postojni. Tam se tudi predstavljajo komedijanti in so tudi nagrajeni. Pirnata veseli, da društva in skupine vse več vlagajo v raziskovanje, izobraževanje na gledališkem področju. "V zadnjem času lahko sledimo tudi številnim ljubiteljskim abonmajem, za kar gre zasluga tudi Gledališki tržnici, kjer so skupine srečujejo in si izmenjujejo kontakte in informacije o predstavah ter se dogovarjajo za sodelovanja in gostovanja. Menim, da sta oba pristopa pomembna za ohranjanja ljubiteljskega gledališča in da je pomembno, da se skupine srečujejo na festivalih in si izmenjajo izkušnje in predvsem dobre prakse."

Med srečanji Pirnat opozori na Čufarjeve dneve, na Festival Novačanova srečanja in nove festivale: Festival ŠtudenTeater, Festival MIT in druge. Gledališčniki delajo v društvih, kjer je za stroške mogoče dobiti javna sredstva, pojavljajo se tudi neformalne skupine, brez društvenega okvirja, so tudi projektne skupine, kjer se združujejo igralci iz različnih društev - v širšem lokalnem okolju ali celo projektne skupine posameznikov, kjer se sicer še vedno v okviru društva, ki nastopa v vlogi producenta, združujejo igralci z različnih koncev Slovenije. Imamo pa tudi primere, ko nevladne organizacije ali celo javni zavodi, ki sicer delujejo na polju profesionalnega gledališkega ustvarjanja, pripravljajo projekte z ljubitelji.

Pirnat čestita Pekrčanom za obletnico, prepričan je, da bodo uspešno zakorakali v drugo dvajsetletnico, v organizacijske strukture uspeli vključiti mlade moči, nanje prenašati znanje in jih seznaniti z akterji v lokalnem okolju, ki omogočajo izvedbo festivala. "Ravno te osebne povezave in dobri odnosi med partnerji so ključ za uspeh."

Zanimivo bi bilo lahko tudi povezovanje s tujino, še več sodelovati z zamejskimi skupinami, tudi pri ljubiteljih je vse več stikov s skupinami in festivali v državah, nastalih iz Jugoslavije. Zmagovalne predstave z Linhartovega srečanja, so, na primer, večkrat osvojile tudi glavne nagrade na festivalu gledaliških skupin v Ubu v Srbiji, kamor so vabljeni zmagovalci festivalov iz nekdanje Jugoslavije. Pri JSKD iščejo tudi povezave z drugimi evropskimi državami, eni najdejo zelo kreativne rešitve, da premagajo jezikovne ovire.