Kraji, kjer ti zaledeni kri v žilah

Turistični delavci že vrsto let sestavljajo sezname destinacij, ki jih popotniki preprosto morajo obiskati. In nemalo mest in držav se bori, da bi se uvrstili na te sezname. A najti je tudi sezname, ki so popolnoma drugačni, taki, na katere se uvrščajo države in mesta, ki jih običajnim turistom odsvetujejo. So cilji, ki jih nikakor ne smete obiskati sami.

Pariške katakombe

Francosko glavno mesto, sicer simbol romantike, mesto luči, pod svojim površjem skriva drugačno podobo. Katakombe so nastale na lokaciji nekdanjega kamnoloma, v njem pa so v 18. stoletju, po francoski revoluciji, začeli shranjevati človeške kosti.
Ker je zaradi hitro se razširjajočih nalezljivih bolezni in krvavih nemirov v tistem času umrlo na tisoče ljudi, za trupla pokojnih na mestnih pokopališčih ni bilo več prostora. Mestni veljaki so se zato odločili, da umrle s prenatrpanih pokopališč odnesejo v podzemne hodnike. V katakombe so preselili tudi kosti iz kostnic kakih 30 pariških cerkva. Kosti mrtvih so zložene na obeh straneh ozkih rovov na globini 30 metrov, poleg ostankov so tudi letnice smrti. Na vhodu slavnih katakomb stoji napis: Stoj! Cesarstvo smrti se začne prav tukaj!
Kot je znano, so pariške katakombe nekaj čase povzročale velike nevšečnosti pri kasnejši gradnji v mestu, kamnolomi so se včasih tudi ugreznili in povzročili škodo na obstoječih stavbah.
Čeprav so oblasti prepovedale vsakršno kopanje novih rovov ali obiskovanje katakomb brez vnaprejšnje prijave oblastem, se je boemski del Pariza srečeval prav v podzemlju, bil je nekakšen umik pred tegobami vsakdanjega življenja "na površju". Velika mreža podzemnih predorov, polnih kosti in lobanj, fascinira tudi mnoge turiste, zato se pariške mestne oblasti trudijo, da bi del njihove zgodbe podelili tudi z njimi. Katakombe naj bi hranile kosti več kot šest milijonov Parižanov in Parižank.

Beneška Poveglia

Če iščete najbolj zlovešče, strašljive in temačne kraje sveta, se vam ni treba ozreti kaj daleč od domačega praga - v beneški laguni namreč leži otok, ki se redno uvršča na tovrstne sezname. Poveglia je daleč naokoli eden najbolj z duhovi obsedlih in zakletih otokov. Leži med Benetkami in Lidom ter je zaprt za javnost. Na otoku so posestva, grad in samostan, razprostira se na sedmih hektarjih. V 14. stoletju so se Benečani borili proti Genovčanom, beneška oblast je na otoku zgradila utrdbo, katere del še vedno stoji. Zaradi kuge, ki je prihajala z ladjami, so od 16. do 18. stoletja na otoku postavili karanteno za obolele in ga zaprli za zunanji svet. Na Poveglio so med največjim izbruhom kuge množično vozili trupla in obolele od kuge, jih žive pometali na kupe trohnečih trupel in jih nato sežgali. Uradna ocena je, da je okoli 160.000 ljudi v tistem času umrlo na Poveglii, neuradno število je skoraj milijon.

Otok lutk

Otok lutk je v jezeru Teshuilo v Mehiki. Ustvaril ga je nenavadni mož Don Julian Santana. Bil je puščavnik in je zadnjih petdeset let svojega življenja namenil temu, da je otok spremenil v Otok lutk. Rodil se je leta 1921 v La Asunciónu in že zgodaj je bil zelo religiozen, kmalu je postal tudi alkoholik. Skupnost se je pritoževala nad njim, tudi sam ni bil zadovoljen. Nekega dne je začel z vozom zbirati lutke in se, ko jih je zbral dovolj, z njimi vkrcal v čolniček in se podal na zakleti otok. Zbiranja lutk naj bi se bil lotil zato, da bi pomiril duha deklice, ki se je utopila v kanalu. Po legendi so se na otočku na jezeru Teshuilo igrale tri deklice, ena je utonila. Od takrat je kraj veljal za zakletega, saj naj bi tam strašil duh utopljene deklice. Ko je Don Julian prišel na otok, je za utopljeno deklico zgradil oltarček s punčkami. Pozneje je povedal, da ga razobešene lutke varujejo tudi pred drugimi duhovi, ki se plazijo po kanalih. Njegova edina vez s svetom je bil nečak Anastasio Santana, ki mu je s čolnom vozil hrano in od njega jemal pridelke. Lutke je Julian sprva izbrskal iz smeti ali jih odkupil od ljudi v zameno za svoje domače pridelke, sadje in zelenjavo. Poškodovane, polomljene in počene punčke je razobesil po drevesih, kjer visijo kot izmaličena otroška trupla, nekatere gledajo le s po enim očesom, ponekod visi le kakšen ud lutke.

Gozd Aokigahara

V podnožju gore Fuji na Japonskem je mračen in temen gozd Aokigahara. To je kraj groze, saj je znan tudi pod imenoma Morje dreves in Gozd smrti. Tam vsako leto najdejo okoli 100 trupel samomorilcev. Gozd se razprostira na 30 kvadratnih kilometrih. Povsod so postavljene table, ki opozarjajo na možnost trupel samomorilcev, rangerji pa prosijo vse, da se vrnejo, od koder so prišli, saj se bojijo, da bi storili samomor. Na opozorilnih tablah piše: "Življenje je dragoceni dar, ki ste ga dobili od svojih staršev. Prosimo vas, da mislite na svoje starše in svoje otroke. Ne zadržujte tega v sebi, ne trpite sami." Pod napisom je zapisana telefonska številka, v bližini je telefonska govorilnica, ki omogoča brezplačen klic na pomoč. Zapuščeni avtomobili na parkirišču so običajen prizor, prav tako tudi odvrženi kosi oblačil, ki ležijo po gozdu.

Vrata pekla

Žareče brezno v središču turkmenistanske puščave Karakum tamkajšnji prebivalci imenujejo kar vrata v pekel, ker plameni v jami tlijo že 40 let. Brezno je nastalo, ko so se leta 1971 tla pogreznila pod geološkim najdiščem. Takrat so namreč odkrili podzemno komoro, polno plinov. Po neljubem dogodku so se znanstveniki odločili nahajališče plina zažgati, pri tem pa so se ušteli. Domnevali so, da bodo zaloge plina pošle že v nekaj dneh. Jama, v kateri že 40 let neprestano gori plini, v državi vzbuja mešane občutke. Leta 2010 so ukazali, da se zasuje, a je še danes odprta.

Mesto Centralija

Rudnik premoga pod mestom Centralija v Pensilvaniji, ZDA, gori že vsaj od 27. maja leta 1962. Sumijo, da so požar povzročile goreče smeti v sloju premoga. Ogenj naj bi menda gorel vsaj še 250 let. Zaradi gorenja rudnika je večina prebivalcev Centralije mesto zapustila, mnoge stavbe so zravnane z zemljo. Vztrajajo le še posamezniki, kraj je postal mesto duhov. Požar rudnika v Centraliji se je razširil tudi pod mestom Byrnesville, nekaj kilometrov južno od Centralije. Območje je sedaj turistična atrakcija. Obiskovalci si pridejo ogledat, kako se po praznih mestnih ulicah valijo oblaki dima.