Kralj mamil El Chapo na zatožni klopi

Tožilstvo in obramba sta z nagovorom poroti minuli torek na zveznem sodišču v Brooklynu uradno sprožila začetek sodnega procesa proti 61-letnemu Joaquínu Archivaldu Guzmánu Loeri, znanem pod imenom El Chapo Guzman. El Chapu, kar v prevodu pomni Kratki, saj je visok vsega 1,68 metra, grozi dosmrtni zapor zaradi vodenja mehiškega kartela Sinaloa. Tožilec Adam Fels je poroti razložil, da gre za denar, mamila in umore. El Chapa je opisal kot brezobzirnega šefa kartela, ki je podkupoval vojsko in policijo v Mehiki, naročal umore svojih tekmecev in tudi osebno zagrešil najmanj dva umora. Tožilstvo trdi, da je Guzmanov kartel spravil v ZDA 155 ton kokaina in drugih mamil.

Za odvetnika majhna riba

Odvetnik Jeffrey Lichtman je El Chapa opisal kot majhno ribo in skušal poroto prepričati, da je glavni vodja kartela Ismael "El Mayo" Zambada, ki se še vedno izogiba aretaciji. Menda zato, ker je uspešno podkupil mehiški politični vrh, skupaj z nekdanjimi in sedanjim predsednikom države.

Krivec za raketno vojno

Zdaj 61-letni ali skoraj 64-letni Guzman - zanj se namreč pojavljata dva datuma rojstva, eden je 25. december 1954, drugi pa 4. april 1957 - je eden najbolj zloglasnih mehiških kriminalcev. Guzman se je na čelo kartela, ki je dobil ime po mehiški pacifiški obalni zvezni državi Sinaloa, kjer je nastal, povzpel leta 1995, ko je bil aretiran dotedanji vodja Hector Luis Palma Salazar, znan tudi kot El Güero (Blondinec). El Chapo je bil sicer v tistem času že v ječi, prijeli so ga junija 1993 v Gvatemali, nato pa izročili Mehiki, kjer je bil obtožen in obsojen na dvajset let za rešetkami zaradi trgovine z drogo, sodelovanja v kriminalni združbi in podkupovanja.

Beg za begom

Mehiške oblasti so Guzmana po 13 letih na begu aretirale 22. februarja 2014, specialci so ga prijeli v obalnem mestu Mazatlanu v Sineloi. Deset tovornjakov s 65 mehiškimi marinci je vdrlo v stavbo, El Chapa so prijeli v postelji.
Po prijetju so Guzmana odpeljali v strogo varovan zapor v Mehiki. Američani so zahtevali izročitev, a so se Mehičani temu uprli. Guzmana so strogo varovali, njegovo celico so nadzorovali z varnostnimi kamerami, edini prostor, ki ni bil pod nadzorom, je bilo območje prhe za delno pregrado. In prav to je Guzman izkoristil, 11. julija 2015 je izginil. Pazniki so ga nazadnje videli, ko je zvečer prejel svoja zdravila. Ko ga na kamerah ni bilo videti že 25 minut, so pazniki odšli v celico. Čakalo jih je neverjetno odkritje, pod prho je bil izkopan rov. Ta je - po lestvi - vodil deset metrov pod zemljo v predor, širok 80 centimetrov, visok 1,7 metra, dolg pa je bil kar poldrugi kilometer. Bil je opremljen z lučmi, prezračevalnim sistemom, zgrajen iz visokokakovostnega materiala. In še več: po tunelu so bile napeljane tirnice, na katerih je čakal motor, prirejen za vožnjo po tirih. Rov se je končal v zapuščeni hiši na gradbišču. Gradnja predora in množica podkupnin naj bi bile El Chapa stale okoli 50 milijonov dolarjev. Dejstvo je, da je moral imeti Guzman pomagače tudi v zaporu, saj je nosil elektronsko zapestnico in bil pod strogim nadzorom.
Guzman je bil na prostosti do januarja 2016. Prijeli so ga na severozahodu Mehike. Do podatka, kje se skriva najbolj iskani mamilarski kralj, naj bi bil mehiško vlado pripeljal hollywoodski zvezdnik Sean Penn, ki se je oktobra lani srečal z El Chapom v skrivališču v goščavi. El Chapo se je odločal o tem, da bi posneli film o njegovem življenju, saj je po prijetju leta 2014 dobil kar nekaj ponudb filmskih studiev. Ideja o filmu je sicer padla v vodo, o sedemurnem srečanju med zvezdnikom in kriminalcem pa je revija Rolling Stone objavila intervju. Ko se je narkokralj povezal z igralcem, so nanj postali pozorni preiskovalci.
Mehiški preiskovalci naj bi bili prijetju El Chapa že zelo blizu, a so se aretaciji tedaj odpovedali zaradi navzočnosti žensk in otrok. Potem so 8. januarja 2016 v Los Mochisu vdrli v v hišo, kjer je bil Guzman. Posnetke aretacije so kasneje objavili na spletu, saj je eden od marincev imel na čeladi nameščeno kamero. Aretacija je bila strelski obračun, umrlo je pet članov kartela, šest jih je bilo ranjenih. Tudi tokrat se je Guzman skoraj izmuznil, lovili so ga po odtočnih kanalih, prestregli pa, ko je skušal ukrasti avto in pobegniti. Tedaj so se mehiške oblasti odločile oprati si roke in so ga z letalom poslale v ZDA; v Mehiki je bilo lani v mamilarskem nasilju 29 tisoč mrtvih.