Še kar smo doma, v bolj ali manj strogi karanteni. V trgovino ne hodimo več po vsako malenkost, pač pa si doma sestavimo seznam in - potem ko gremo po nakupih z masko ali šalom čez usta in nos ter z rokavicami, v katerih se roke tako zoprno potijo - kupimo več stvari naenkrat. Nekako načrtovano poteka vse skupaj. To ne bi škodilo niti v normalnih razmerah, če smo pošteni. Verjetno bi veliko manj porabili.
In ker imamo zdaj več časa za kak kuharski podvig tudi med tednom, pa še pomočniki so pri roki, si lahko kdaj omislimo jed, ki terja nekaj časa in packarije. A ne vsak dan oziroma prepogosto. Bomo zasovražili vihtenje kuhalnice. Tudi med karanteno si, če se le da, raje poenostavimo pripravo kosila. Jedi iz pečice ali enolončnice so idealne za tak način priprave hrane, za povrh lahko za tako pripravljene jedi porabimo različne ostanke hrane.
Krepka juha
Pest testenin, ki je ostala od kosila prejšnjega dne, dodamo zelenjavni juhi, jo začinimo s sesekljanimi svežimi zelišči, vmešamo še malo smetane, da je bolj kremasta, in krepka juha je nared. Če pred dodajanjem zelenjave in testenin prepražimo še malo mesa, kakršnegakoli pač imamo pri roki, ali uporabimo ostanke pečenega piščanca, lahko pa narežemo tudi par hrenovk, smo po krožniku takšne juhe siti ves popoldan.
Za zgostitev krepke juhe lahko uporabimo drobno nariban krompir, če nam je ostala kakšna žlica pire krompirja, bo ta prav tako okrepil zelenjavno juho.
Da pa se v dneh, ko zaradi omejitev gibanja ne hodimo veliko naokoli, ne bi preveč zredili, zamaknimo glavni dnevni obrok na čas med 16. in 17. uro, pa zvečer ne bomo lačni in se zato ne bomo preobjedli. In si tako naložili nekaj odvečne maščobe.
Riževe kroglice
Ko se vendarle odločimo, da bomo v kuhinji ustvarjali kaj bolj zapletenega - nekatere kuharija tudi sprošča -, se lotimo riževih kroglic. Morda smo dan prej pripravili rižoto, pa nismo vsega pojedli. Lahko pa riž tudi skuhamo, v tem primeru bomo dodali nekaj več začimb. Kakorkoli, utegne biti zabavno. Riž damo v skledo, dodamo dve jajci, malo naribanega sira (najbolje parmezana, a če ga nimamo, uporabimo tistega, ki je pri roki) in zmes dobro premešamo s kuhalnico ali pregnetemo z rokami. Po potrebi dodamo še malo soli in popra, lahko tudi mešanice kari, da bodo kroglice imele vzhodnjaški pridih. Zdaj pokličemo na pomoč otroke ali partnerja ali kar vse - z vlažnimi rokami naj oblikujejo kroglice, jih povaljajo v drobtinah, tačas naj se v ponvi segreje olje, in ko je dovolj vroče, v njem cvremo kroglice. Majhni otroci naj bodo seveda daleč od štedilnika. Ko so kroglice zlato rjave barve, jih vzamemo iz posode in jih odcedimo na papirnatem prtiču. Postrežemo jih kot prilogo k pečeni zelenjavi ali zrezkom v omaki, če jih je veliko, pa so s skledo solate lahko samostojen obrok.
Če si vzamemo za pripravo kosila še več časa, lahko riževe kroglice tudi nadevamo. Sicilijanski recept je znan daleč naokoli, pravijo jim arančini. Iz kuhanega riža, drobtin, parmezana in jajc naredimo kroglice ter jih nadevamo z mesnim ragujem z dodatkom graška in korenja. Nadevano kroglico oblikujemo tako, da je podobna hruški. Povaljamo jih v drobtinah in do zlato rjave barve ocvremo v olju.
Krompirjevo testo
Čas si lahko zapolnimo s pripravo domačih njokov (ali svaljkov) in kroketov, otroci jih imajo praviloma zelo radi. Krompirjevo testo je preprosto za pripravo, iz njega lahko naredimo različne jedi. Oblikujemo lahko polpete (testu dodamo sesekljana zelišča, ščep rdeče mlete paprike, malo muškatnega oreščka) in jih hrustljavo ocvremo. Del testa lahko razvaljamo v pravokotnik, ga obložimo z jajčno omleto (dodamo lahko tudi dušeno in dobro odcejeno špinačo, blitvo ali rukolo), zavijemo kot rulado in skuhamo v prtiču v vodni kopeli. Narežemo na rezine in odlična priloga je nared. Lahko pa testo zgolj razdelimo na majhne kroglice, jih oblikujemo v svaljke ali njoke, skuhamo različne omake in kar nekaj raznovrstnih obrokov je nared.
Za spremembo lahko njoke ali svaljke ocvremo v olju, namesto da jih skuhamo. Če se že zaposlimo s pripravo krompirjevega testa, ga naredimo več naenkrat in njoke, svaljke, ali karkoli že naredimo iz njega, zamrznemo. Na dan, ko nam ne bo do kuhe, bo kosilo hitro nared.
Testenine
Potem so tu še testenine. Za v juho naredimo ribano kašo kar doma. Posušena bo v shrambi kar dolgo vzdržala, dodajamo jo lahko tudi različnim enolončnicam, ne le bistrim juham. Za testenine različnih oblik in dolžin, pa tudi za raviole in torteline, bomo morda potrebovali nekaj časa, a je vredno.
Pica
In če otrok slučajno nikakor ne moremo pripraviti do tega, da bi nam pomagali pri pripravi kosila, jim predlagajmo, da skupaj naredimo pico. Le redko kateri otrok bo odrekel sodelovanje, sploh če si vsak lahko izmisli svoj nadev.
Pica po domače
Za testo:
70 dag moke
1 kocka svežega kvasa (ali vrečka suhega)
1,5 dl olja
malo soli
1 žlička sladkorja
mlačna voda
Za oblogo:
šunka, sir, suha salama, paprika, olive, kapre, origano, gosta paradižnikova omaka
Moko presejemo. Na vrhu naredimo vdolbino, vanjo nadrobimo kvas, potresemo s sladkorjem, zmešamo z malo moke in prilijemo žlico ali dve mlačne vode ter naredimo kašo. Ko kvas vzhaja, zamesimo gladko, voljo testo. Dodamo malo mlačne vode in olje, oboje po potrebi. Testo se ne sme lepiti in ne drobiti. Če se drobi, dodamo malo olja ali vode, če se lepi, dodamo še malo moke.
Testo pokrijemo in pustimo vzhajati. Ko naraste, ga na hitro še enkrat pregnetemo, naoljimo roke in ga razvlečemo na namaščen pekač. Lahko pa naredimo več manjših pic in jih naložimo na pekač.
Testo premažemo s paradižnikovo omako, potresemo z origanom in obložimo s poljubnimi sestavinami, po vrhu potresemo z naribanim sirom (najboljša je mocarela).
Pečemo na 250 stopinj Celzija, na drugi rešetki (da se pica spodaj lepo zapeče), okoli 10 minut.