Zlata ekipa leta 1953 - čepijo, od leve: Mihály Lantos, Ferenc Puskas, Gyula Grosics, stojijo:Gyula Lorant, Jeno Buzanszky, Nandor Hidegkuti, Sandor Kocsis, Jozsef Zakarias, Zoltan Czibor, Jozsef Bozsik, Laszlo Budai.
Jasno je, da en igralec ne more predstavljati ekipe, sploh tako dominantne, kot je bila to madžarska lahka konjenica, ne. Madžari so bili genialni, kamorkoli pogledaš. Kocsis, denimo, je za reprezentanco odigral 68 tekem in dosegel neverjetnih 75 golov! Povprečno 1,1 na tekmo! In vendar je genialni krilni napadalec ostal nekako v senci največjega mojstra med Madžari, malega, okroglega Ferenca Puskasa, ki je na prvi pogled deloval vse prej kot nogometaš. Mali debeli, kot so ga klicali na Wembleyju, je bil njegov klasični vzdevek. Sod tokajca, so se mu posmehovali drugje. Puskas z glavo sploh ni znal igrati, desne noge pa skoraj nikdar ni uporabljal. Če odmislimo vse to, ostane samo ena beseda - briljanten!