Letimo manj, a želje po potovanjih covid ni zatrl

Omikron je (ponovno) zatresel svet aviacije. In to prav v času, ko je ta počasi začela okrevati. Zaradi nove mutacije koronavirusa so se ponekod znova vzpostavile omejitve potovanj, te so za zdaj prizadele zgolj sedem afriških držav, ki veljajo za visoko tvegana območja. Globalno pa ljudje spet nekoliko več in dlje potujemo. Le poglejte po instagramu, kje vse po svetu so trenutno Slovenci, ki so "pobegnili" v tople kraje.

Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je v odzivu na predlog Evropske komisije, ki je - v izogib zmedi v zimski turistični sezoni zaradi različnih pristopov članic EU glede poživitvenega odmerka - predlagala standardno veljavnost potrdila o cepljenju proti covidu-19 za devet mesecev, priporočala, da se zaradi zaščite okrevanja potovanj in turizma določi 12-mesečna veljavnost certifikata. Pri IATI so sicer zapisali, da omejitve potovanj nikakor ne morejo biti dolgoročna rešitev za nadzor omejevanja širjenja novih različic koronavirusa. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov je konec septembra objavilo oceno za svetovno industrijo zračnega prometa, ki kaže, da so letalske družbe leta 2020 poslovale z izgubo 84,3 milijarde dolarjev, stopnja čistega dobička je bila negativna -20,1 odstotka. Prihodki so se z 838 milijard dolarjev leta 2019 prepolovili in padli na 419 milijard.

8000 milj in več

Globalno se je število sedežev, ki so jih letalske družbe novembra ponujale potnikom, povečalo na 327,8 milijona. Kljub temu so v OAG napovedali zmanjšanje kapacitet v naslednjih štirih mesecih, do konca zimske sezone. Skupno bodo letalski prevozniki za 2,4 odstotka zmanjšali kapacitete, vendar zdaj še ni znano, ali bo to posledica šibkejšega povpraševanja po letenju ali zgodnjega odziva nekaterih letalskih družb na pojav virusne različice omikron. Izpostaviti je treba, da je vstop v Slovenijo brez karantene za slovenske državljane še vedno mogoč tudi z območij Evropske unije, kjer so potrdili novo koronavirusno različico. Glede na zadnji vladni odlok velja namreč, da je karantena obvezna le ob vrnitvi iz sedmih afriških držav.

Je pa kot zanimivost Simple Flying objavil seznam potniških letov, ki so daljši kot 8000 milj (12.875 kilometrov). V letošnji zimski sezoni je takšnih 21 direktnih letov, za največ teh prevozniki uporabljajo Airbusov A350-900. Najdaljša aktualna letalska povezava je 9573 milj (15.348 kilometrov), let med Singapurjem in New Yorkom z letalsko družbo Singapore Airlines. Potniki so v obe smeri v zraku skoraj 19 ur, v potniški kabini letala A350-900UL pa je prostora za 161 potnikov: 67 v poslovnem razredu in 94 v ekonomskem.

Skupno bodo tako vsi letalski prevozniki na svetu v letošnji zimski sezoni izvedli več kot 5000 letov, pri katerih je ciljno letališče oddaljeno več kot 8000 milj, v treh od desetih primerov je v uporabi omenjeni A350-900, s katerim potnike prevažajo Singapore Airlines, Philippine Airlines, Delta, Cathay Pacific in Delta.

Na evropskem nebu

Kakšen učinek pa je imel covid-19 na evropsko aviacijo? Eurocontrol v svojih mesečnih poročilih podrobno analizira dogajanje v letalski industriji s poudarkom na letalskih operacijah nad Evropo. V zadnjem poročilu, objavljenem 25. novembra, so ugotovili, da je bilo v sedmih dneh, med 19. in 25. novembrom, opravljenih za 23 odstotkov manj letov kot v enakem obdobju leta 2019. Skupno 19.978 poletov predstavlja torej 77 odstotkov letalskih operacij v primerjavi izpred dveh let, v zadnjih štirinajstih dneh pa je promet upadel za pet odstotkov.

Nizkocenovni prevoznik Ryanair je bil 24. novembra letalska družba z največ poleti. Tega dne je izvedel 1822 letov, kar je 18 odstotkov več kot istega dne leta 2019. Odpira tudi nove baze v Agadirju, Stockholmu, Billundu, Rigi, Turinu in na Madeiri.

Na drugem mestu po številu letov je bila družba Turkish Airlines, ki je tega dne izvedla 969 poletov, to pa je za 17 odstotkov manj kot pred dvema letoma. Navkljub tretjemu mestu Lufthanse z 932 poleti je letalski prevoznik imel za 37 odstotkov manj letov na dan. Velik upad linij so zabeležili tudi pri Air Franceu (za 32 odstotkov), prav tako pri EeasyJetu, ki ima za 54 odstotkov manj dnevnih letov.

Ni torej recepta, po katerem bi denimo v težkih časih za letalsko industrijo nizkocenovniki služili, klasični letalski prevozniki pa izgubljali potnike. Se pa ponekod na delo vračajo v času krize odpuščeni delavci. British Airways načrtuje povečati število zaposlenih za približno 4000, EasyJet pa išče 1500 delavcev na področju sezonskega kabinskega osebja. Novi italijanski letalski prevoznik ITA je od 15. oktobra prepeljal že več kot 600.000 potnikov. Skupina Aeroflot je v oktobru prepeljala 4,5 milijona potnikov, kar je sicer za 11,3 odstotka manj kot leta 2019. A medtem ko so imeli za skoraj polovico (48 odstotkov) manj potnikov na mednarodnih letih, se je število potujočih na lokalnih letih povečalo za 20 odstotkov.

Srednja Amerika ne beleži upada

Številne letalske družbe še zmeraj krčijo mrežo poletov, odpovedujejo naročila novih letal ali se odločajo prizemljiti letala z velikimi kapacitetami, ki jih v teh časih zelo težko napolnijo. Svetla izjema je prevoznik Emirates, ki leti s polno zasedenimi letali A380 in je zaradi velikega zanimanja vzpostavil tudi vsakodnevno povezavo z Bangkokom s tem orjaškim letalom. Po odprtju ZDA se je SAS odločil v božičnem času okrepiti povezave z Ameriko. Tako bo okoli novoletnih praznikov ponujal do sto letov tedensko.

Eurocontrol je izračunal, da je letalski promet med Evropo in Azijo v primerjavi s stanjem izpred dveh let upadel za 31 odstotkov. Skoraj nespremenjeno je ostalo zanimanje za letenje v Srednjo Ameriko, ki pravzaprav beleži enoodstotno rast. V vse druge regije Evropejci letimo redkeje. Najbolj smo sicer zmanjšali delež potovanj po Evropi, za kar 46 odstotkov, na Bližnji vzhod je za 26 odstotkov manj poletov, v Severno Ameriko za petino manj, v Južno Ameriko pa je na razpolago 39 odstotkov manj letalskih povezav.

Po Evropi je prometa še zmeraj za četrtino manj (24 odstotkov) kot v enakem obdobju leta 2019, v ZDA je promet upadel za 15 odstotkov, na Kitajskem pa za 40. Iz Evrope imamo za 30 odstotkov manj letov kot še pred dvema letoma. Kot zanimivost pri Eurocontrolu navajajo, da se je področje poslovne aviacije okrepilo za 21 odstotkov, čarterjev je za 23 odstotkov več, prepeljanega tovora pa za 8 odstotkov več kot v letu 2019. Kljub tehnološkemu napredku in delu na daljavo, ki ga zagovarjajo in prakticirajo številna podjetja, poslovneži, kot kaže, še zmeraj morajo na pot.

Proizvodnja letal (spet) raste

Letalski proizvajalec Boeing je oktobra naročnikom dobavil 22 letal: 18 jih je bilo tipa 737. Kmalu bodo na vrsti dobave modelov 787. Tudi konkurent Airbus načrtuje povečati proizvodnjo družine A320 s trenutno 45 letal mesečno na 65 letal, kar naj bi dosegli sredi leta 2023.

Največ letalskega prometa (prihodov in odhodov) v zadnjih dveh tednih v Evropi beleži Nemčija, sledita Velika Britanija in Francija, nato Španija in Italija. Najbolj zasedena letališča zadnjega tedna pa so Amsterdam z 982 vzleti in pristanki (27 odstotkov manj kot v 2019), Frankfurt (963 premikov letal) in pariško Charles de Gaulle (921).

Nedavno odprto nemško letališče Berlin Brandenburg Airport je napovedalo odprtje druge vzletno-pristajalne steze sredi letošnjega decembra, Terminal 2 pa želijo odpreti do velike noči prihodnje leto. Upravljavec Dubai International Airport je izračunal, da bo letos skozi to letališče potovalo 28,7 milijona potnikov, že za prihodnje leto pa načrtujejo 57 milijonov potnikov.

Zgovoren podatek, ki najbolje opiše trenutno stanje v evropskem letalstvu, je prihodek, ki so ga v prvih desetih mesecih ustvarile letalske družbe. Prodale so letalske vozovnice v vrednosti 3,29 milijarde evrov, to pa je za 51 odstotkov manj kot v prvih desetih mesecih predkoronskega leta 2019, zaključi Eurocontrol.