Med letoma 1655 in 1661 so mestnemu gradu prizidali loretansko kapelo, ki je v osnovnih značilnostih posneta po vzorcu cerkvice Santa Casa v Loretu (1655-1661). V obdobju najobsežnejših prezidav mariborskega mestnega gradu, v drugi
polovici 17. stoletja, se je njegov lastnik grof Jurij Jernej Khisl leta 1655 odločil v grajski kompleks postaviti loretansko kapelo. Pri gradnji, poslikavi in opremi so skušali čim natančneje posnemati original. Zunanjščina mariborske kapele zdaj ne kaže več prvotnega videza, zato pa je njena notranjščina ohranila vse značilnosti loretanskih kapel - "temačen, banjasto obokan in neometan prostor s freskami prizorov Marijinega življenja in svetniških legend, z mrežo pregrajen prezbiterij in nišo s kipom Črne Marije z detetom". Kapelo je ob dokončanju del 10. avgusta 1661 posvetil Frančišek Maksimilijan Vaccaneo, škof v Pičnu.
Leta 1655 so bili sprejeti novi vojaški sklepi: vzdržati se je treba preklinjanja, obiskovati pridige, kdor pa zavije v klet namesto k pridigi, naj ga jetničar vklene v železje; vojaki morajo priti na nabor oboroženi; strelci morajo biti zmeraj preskrbljeni s smodnikom in svincem; vsak mora imeti plašč ali vrhnjo suknjo; pri alarmu ne sme nihče pod smrtno kaznijo ostati v bivališču; kar kdo med bitko vzame sovražniku (razen topov, streliva itd., ki pripadejo državi), je njegova last; kdor zaspi na straži, bo kaznovan s smrtjo; ropanje mlinov in pekovskih peči pa je strogo prepovedano.
1656
Je pri mestni župniji deloval poseben slovenski kaplan Michael Posegg, čigar letna plača je znašala 60 goldinarjev. Za primerjavo: mestni rabelj Leonhard Strauss je bil bolje plačan.
1657
So bila ob gradnji loretanske kapele pri mestnem gradu postavljena Grajska vratca, ki so bila porušena leta 1871.
So dali Gregorju Niederlu za tisoč goldinarjev na leto v zakup prodajo soli na drobno.
So dali meščani Maribora za mestno župno cerkev vliti novi zvon, ki so ga posvetili sv. Roku v zahvalo, ker jih je pred desetimi leti in pozneje rešil kuge.
1658
V dvorani mestne hiše je od sredine 17. stoletja visela slika Salomonov sodni zbor, pod katero je mestni sodnik razglašal sodbe. Na poljudnem slikarskem delu (olje na platno) je upodobljen kralj v krogu svojih svetovalcev v orientalnih nošah baročnega vzorca. Levo in desno spodaj sta novejša latinska napisa. Sliko je za novo leto 1658 mestnemu svetu podaril tedanji mestni sodnik Tomaž Niederl.
Mestni rabelj bolje plačan od kaplana
1659
Je beneficiatna cerkev Vseh svetnikov (nekdanja sinagoga) dobila svoj zvonik.
1660
Je zaradi nekaj podložnikov v Framu nastal sodni spor med grofom Hansom Herbersteinom in mariborskim magistratom.
