Asja Lednik Štrukelj
Odraščala je v Rušah, danes pa svoje sanje živi na skrajnem jugu Velike Britanije. Kaja Muhič Karba je ustvarjalka vsebin, ki ji na družbenih omrežjih sledi več kot 100.000 ljudi. V pogovoru pripoveduje o spominih na svoje otroštvo, študentskih časih, življenju v Londonu, delu spletne vplivnice pa tudi o razlikah med Veliko Britanijo in Slovenijo, novem začetku v Cornwallu in o tem, kakšen se ji zdi Maribor.
Njeni spomini na otroštvo so lepi, že uvodoma pove, da imata s sestro Tjašo krasne starše. "Naredila sta vse, da je bilo najino otroštvo čudovito. Bilo je tudi obdobje, ko sva veliko časa preživljali pri dedku in babici. Naši sprehodi po gozdu, nabiranje listja in kamenja, opazovanje živali, spoznavanje dreves, sankanje, vožnja v prikolici, priklenjeni na kolo, in sladka malica, ko smo se vrnili z raziskovanja, bodo za vedno velik del mene," nostalgično opiše mladost in doda, da je bil njen "otroški raj" v okolici Maribora, na meji med mestnim vrvežem in idilično vasjo.
Obiskovala je Osnovno šolo Janka Glazerja v Rušah pri Mariboru, v otroštvu je vseskozi bila njena želja postati veterinarka, a je kmalu spoznala, da ljubezen do živali ni dovolj. "Krvi in operacij ne prenašam najbolje, poleg tega bi se preveč navezala na živali. V osmem razredu, ko se je rodila Eva, najmlajša članica naše družine, se mi je porodila neverjetna želja delati z otroki," pripoveduje. Zato se je na koncu odločila za III. gimnazijo Maribor - smer predšolska vzgoja. Kasneje je to smer izbrala tudi na pedagoški fakulteti. Ob tem je najpomembnejši nasvet, ki ga želi deliti z mladimi pri izbiri srednje šole, ta, da se morajo o tem, kje bodo nadaljevali izobraževanje, odločati sami. "Pomembno je, da izberejo šolo glede na lastne želje, ne zgolj zato, ker bo tja šla tudi najboljša prijateljica ali ker je to predlagala mama. Čeprav bi bilo morda lažje slediti večini sošolcev, se nova družba vedno najde. Prav tako je včasih prav osvežujoče začeti znova, tam, kjer te nihče ne pozna, ne ve, kako ti je šlo v osnovni šoli in s kom si se tam družil."
Tudi pri izbiri študija velja enako pravilo, meni. "Le da se v tem času odločamo predvsem na podlagi 'boljše plače in lažje zaposlitve'. Verjamem, da je ključno, da izberemo, kar nas res veseli. Ne predstavljam si, da bi pri štiridesetih letih še vedno hodila v službo, ki mi ni pri srcu in v kateri nisem srečna."
Prelomna selitev v London
Že kot študentka je opravljala številna dela, čeprav takrat še ni slutila, kam jo bo kasneje peljalo življenje. "Ob študiju sem opravljala pet študentskih del - bila sem učiteljica gimnastike za predšolske otroke, animatorka na porokah, animatorka na rojstnih dnevnih, voditeljica prireditev in prodajalka parfumov v butiku. Tako sem poleg teoretičnega dela na fakulteti pridobivala tudi izkušnje pri delu z otroki."
Včasih je prav osvežujoče začeti znova, tam, kjer te nihče ne pozna.
Zelo mlada je sprejela odločitev, ki ji je življenje obrnila na glavo. Odločila se je, da na novo zaživi v Londonu. "Vedno rečem, da je bila selitev v London moja najboljša, a vsekakor najbolj stresna odločitev. Sem človek, ki večino stvari opravi s srcem in le redko z glavo," se smeje. "Tako sem ravnala tudi pri selitvi v tujino. Kot večina 20-letnikov sem se v tistem obdobju počutila zmedeno, brez cilja, prazno. Kljub temu, da me je študij, ki sem ga izbrala, veselil in mi ni povzročal težav, nisem občutila resničnega zadovoljstva," pripoveduje in hitro doda, da je "oseba, ki je pripravljena narediti vse, da se bom počutila dobro". Čez noč je pustila študij, si našla še dodatno delo, da je prihranila nekaj denarja za selitev, in po dveh mesecih so se ji sanje uresničile. Zaživela je v Londonu. "Odločitev je bila lažja, ker je tam živela sestra Tjaša in ker sem si že iz Slovenije poiskala službo," pove. Ob tem doda, da je bil zadnji teden pred selitvijo najbolj stresen v njenem življenju. "Slovesa nikoli niso prijetna. In posloviti se od staršev, mojih psov, prijateljic in od fanta Nina nikakor ni bilo lahko."
V dveh letih skrbela za približno 50 otrok
Njena prva služba v Londonu je bilo delo au pair, kar pomeni, da je živela pri družini in skrbela za otroke ter opravljala lažja gospodinjska dela. "Družino sem si že vnaprej poiskala in se preselila k njej takoj po prihodu v London." Izkušnja, ki bi jo priporočila tudi drugim, ji je dala marsikaj. "Največ sem pridobila samostojnosti, poleg tega sem zelo izpopolnila svoje znanje angleščine." Preden se je preselila v London, je bila njena angleščina, kot pravi, povprečna. "Toda ko si vržen v okolje, kjer govorijo samo angleško, ti ne preostane drugega, kot da splavaš." Po brexitu delo au pair v Angliji ni več mogoče, a možnosti zanj obstajajo v drugih državah, namigne vsem, ki bi jih to delo veselilo.
Kaja Muhič Karba je kot au pair skrbela za deklici, ki sta čez dan obiskovali šolo in vrtec, imela je ogromno časa, preden sta se vrnili domov. Zato je medtem opravljala še delo varuške. "Začela sem skrbeti za trimesečno dojenčico pet ur na dan vse do njenega devetega meseca. Prav tako sem delala kot večerna varuška ob vikendih. Lahko bi rekla, da sem v obdobju dveh let skrbela za približno 50 otrok."
Po dobrem letu in pol življenja v Londonu je začela delati tudi kot prodajalka v trgovini z zdravo prehrano in kot menedžerka družbenih omrežji za nekatera podjetja - takrat angleška. Po letu 2020 se je odločila, da bo delala samo zase. "V Londonu je možno praktično vse. To je mesto priložnosti, kjer hitro najdeš zaposlitev. Seveda pa je treba vedeti, da ob delu potrebuješ stanovanje, za stanovanje bančni račun, za bančni račun delo … Začarani krog," odgovarja na vprašanje, kako težko je tujcu zaživeti v Londonu in poiskati priložnosti za delo. S tem, ko je Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, se je namreč marsikaj spremenilo tudi za tuje državljane.
Tujina je bistveno bolj prijazna vplivnežem
Danes je Kajino življenje precej drugačno, kot je bilo, ko je prispela v London. Z več kot 60 tisoč sledilci na instagramu in več kot 30 tisoč sledilci na youtubu je postala ena najbolj prepoznavnih slovenskih spletnih vplivnic. A hitro pove, da ji beseda vplivnež ni blizu. "Raje se poimenujem ustvarjalka vsebin." Ob tem tudi odgovor na vprašanje, kako ljudje sprejemajo vplivneže, ne preseneča. "Morda potrebujejo ljudje še nekaj časa, da se zavejo, da delo ni vedno povezano zgolj s fizičnim naporom, kot na primer pri poklicu policista, zdravnika, učitelja, prodajalca in kmeta." Vsekakor pa je, pravi, tujina vplivnežem bistveno bolj prijazna.
Danes je njena služba ustvarjanje vsebin. Pot do nje je bila težka, terjala je veliko dela in bila marsikdaj posuta s trnjem. Biti vplivnež, kar je želja številnih mladih, ni mačji kašelj. "Delati od doma in zaslužiti s promocijo izdelkov, ki ti jih posredujejo podjetja, se sliši privlačno. A ni tako idilično, kot se morda zdi," je odkrita sogovornica. Delo na družbenih omrežjih s seboj prinese tudi to, da morajo ustvarjalci vsebin svetu razgaliti dobršen del svojega življenja. "Sami smo odvisni od zaslužka, ki si ga pridelamo v določenem mesecu, zaradi česar bolezen in porodniška večinoma odpadeta. Prav tako moramo pogoltniti precej negativnih kritik, za katere so ljudje prepričani, da jih morajo deliti z nami," pove.
Vendarle je za poklic, ki ga opravlja, neizmerno hvaležna. Svojo zgodbo na družbenih omrežjih je začela leta 2017 brez kakršnihkoli pričakovanj. "Zaradi ljubezni do snemanja in montaže sem začela objavljati na youtubu. Popolnoma brez plana. Nikoli si nisem predstavljala, da bi to lahko postalo moje delo. Do danes sem naložila 700 videoposnetkov na youtube, 1253 objav na instagram, več kot 20 tisoč story objav in več kot 100 posnetkov na tiktoku," našteva impresivne številke. Njena prvotna želja je bila ljudem predstaviti mlado žensko, ki v tistem trenutku ni vedela, kam jo bo odpeljalo življenje. "Sčasoma se je moja vsebina razvijala in rasla. Nato sem vse prenesla tudi na instagram."
"Pomembno je, da ostaneš zvest samemu sebi, da to počneš z ljubeznijo in ne zgolj zaradi denarja. Konsistentnost, kvaliteta in zanimivost objav so ključni, prav tako je pomembno, da s svojo vsebino ljudem nekaj ponudiš - bodisi zabavo bodisi znanje," podeli nasvet.
Presenečena nad razvojem Maribora
Medtem ko so številke na družbenih omrežjih strmo rasle, uspeh pa je bil iz dneva v dan večji, je napočila pomembna sprememba v njenem zasebnem življenju. Po več letih življenja v Londonu je bil čas za premik. S partnerjem Ninom in takrat nekajmesečnim sinom Oliverjem Skyem so zaživeli na angleškem jugu, v Cornwallu. Na tem območju se način življenja močno razlikuje od tistega v Londonu. "Cornwall je popolno nasprotje Londona. Priznam, da sem takoj po selitvi precej pogrešala London. Uživala sem v hitrem tempu, življenju, polnem priložnosti, raznolikosti in občutku, da je v tem mestu vse mogoče. Cornwall je bolj podoben Sloveniji - tempo je počasnejši, vse je bolj mirno in tudi gneče tukaj ne poznamo," se nasmehne."Zdaj, ko sem mama - tudi pasja - pa mi ta umirjenost precej ustreza," pripoveduje. Navrže nekaj predlogov za vse, ki jih Cornwall zanima. Še posebej toplo priporoča Falmouth, St Ives, Lands End, Newquay, St Michael’s Mount, The Eden Project, Minack Theatre … "Plaže tukaj so preprosto neopisljive."
Nato pogovor nanese tudi na to, kje je bolje živeti - v Veliki Britaniji ali Sloveniji. Enoznačnega odgovora ni, pove: "Ljudje smo različni in z leti sva tudi midva spoznala, da Slovenija zagotovo ni tako slaba, kot sva mislila, ko sva bila mlada. Velika Britanija je odprta in sprejema vsakogar, ne glede na barvo, stil, okus, usmerjenost … In to mi daje občutek svobode. Poleg tega je hitra, karierno usmerjena, kar je lahko velik zalogaj, ko imaš otroka. Slovenija pa predstavlja njeno nasprotje - Slovenci smo pogosto bolj zaprti in se težje odpremo in sprejmemo drugačnost. Po drugi strani pa me preseneča, da kljub majhnosti države lahko imamo vse, kar potrebujemo."
Kaja dopušča možnost, da bi se z družino kdaj vrnila v Slovenijo. Sem ju z možem Ninom najbolj vleče zaradi družine. A za zdaj ostajata v Cornwallu, nekajkrat letno pa obiščeta domače kraje. "Nazadnje sva bila v Sloveniji novembra in nisva mogla verjeti, kako dobro se počutiva. Maribor se vsekakor razvija in napreduje od takrat, ko sva se preselila v Anglijo," pove sogovornica. In v smehu doda: "Ko sem na obisku v Sloveniji, se moram navaditi na kavo, saj se razlikuje od te v Angliji."
Zaradi družine ju znova in znova vleče nazaj. In ker je življenje nepredvidljivo, je nemogoče napovedati, kje bo njena družina živela v prihodnje. Zato si Kaja ne postavlja dolgoročnih ciljev. "Na začetku leta si zapišem nekaj manjših zaobljub. Vsekakor si želim biti odlična mami. Kar bo prineslo poslovno življenje, pa se prepustim."
