"Leta 2004 sem bila edina veganka med maratonci, medtem ko lahko danes veganske tekače srečaš povsod," je za britanski časnik Guardian dejala Fiona Oakes, britanska maratonka, ki je do zdaj podrla že štiri svetovne rekorde. Oaksova, ki je velika ljubiteljica živali, je leta 2004 ustanovila tekaški klub Vegan Runners. Na to idejo je prišla, potem ko je na televiziji videla tekačico na dolge proge Paulo Radcliffe, takratno veliko zvezdnico, in takoj zaznala priložnost. Oakesova je bila odlična tekačica. Mislila si je, da bi lahko, če bi postala še hitrejša, na londonskem maratonu, oblečena v majico z napisom Vegan Runners, na startu stala ob Radcliffovi, kar bi predvajali na državni televiziji. "To je bil dober način za predstavitev veganstva. Veganka sem že od svojega šestega leta starosti. Ko sem bila stara 17 let, sem zaradi bolezni ostala brez pogačice. Rekli so mi, da ne bom mogla nikoli več teči. Če bi mi to lahko uspelo, čeprav sem veganka, bi bil to dokaz, da je prav vse mogoče."
Vegan Runners
Tedaj je bila še precej osamljena v svojih poskusih, da bi ljudem na pozitiven način predstavila besedo "vegan". "Namesto da bi zganjala cirkus in skakala ljudem v obraz, sem tekla in bila za zgled, s čemer sem na pozitiven način spodbujala interes," pravi Oaksova. Dvakrat se je na najbolj znanih maratonih uvrstila med prvo dvajseterico, njen osebni rekord je dve uri in 38 minut, zmagala pa je tudi na maratonu čez severni pol.
Prav zaradi nje se je število članov tekaškega kluba Vegan Runners z leti nenehno povečevalo. Zaradi vse večjega zanimanja za veganstvo, ki je deloma posledica odziva na globalno podnebno krizo, se je v zadnjih treh letih število članov skokovito povečalo na skoraj 4000. Klub ima po vsej Veliki Britaniji več kot 40 lokalnih skupin, čigar člani na tekmovanjih nosijo majice z napisom Vegan Runners.
Prijazno in strastno
Lisa Gawthorne se je Vegan Runnerjem pridružila lani. Pravi, da je čudovito biti obkrožen z enako mislečimi ljudmi. Po njenih besedah je klub neke vrste skupnost, ki združuje prijazne in strastne tekače. "Pomembno je, da se družimo z ljudmi, ki se jim dogajajo enake stvari, z njimi si lahko izmenjamo izkušnje. Včasih gre za nasvete glede prehrane ali izmenjavo informacij o najboljših veganskih tekaških copatih. Človeku vse prav pride."
Večina tekaških copatov, ki niso izdelani iz usnja ali semiša, je veganskih, toda včasih je lahko lepilo, s katerim so zlepljeni, izdelano iz materialov živalskega izvora. Na spletni strani kluba je mogoče najti vodnik blagovnih znamk, katerih izdelki so v celoti veganski.
Gawthornova, ki je veganka že 16 let, je maratonka in biatlonka. Prepričana je, da lahko svoje odlične športne dosežke pripiše prav veganstvu. "Zaradi veganskega načina prehranjevanja hitreje okrevam, imam boljšo prebavo in tudi boljše spim. Nikoli nisem imela toliko energije, kot jo imam, odkar sem z vegetarijanske prehrane prešla na vegansko."
Opozorila znanstvenikov
Toda vsi ne menijo tako. Tim Noakes, južnoafriški športni znanstvenik, znan po promoviranju prehrane, ki vsebuje veliko maščob in mesa, trdi, da je veganska prehrana "nepopolna na veliko načinov". "Sčasoma se veganski športnik znajde v težavah, če dodatnih hranil, kot so vitamin B12, železo, holin in kakovostne beljakovine, ki jih iz izključno rastlinske prehrane ni mogoče dobiti, v telo ne vnese s prehranskimi dopolnili," opozarja Noakes.
Dietetičarka Renee McGregor, ki sodeluje z ultramaratonci, pa meni, da je sicer mogoče biti vegan in hkrati dober tekač, vendar to zahteva veliko načrtovanja. "Na moji kliniki je veliko športnikov, ki jih sprejmemo zaradi relativnega pomanjkanja energije, prešlo na veganski način prehranjevanja," pravi McGregorjeva in dodaja, da lahko velik vnos vlaknin, ki je značilen za vegansko prehrano, vpliva na absorpcijo hranil, kot sta železo in kalcij, ter porabo energije.
Scott Jurek je vegan
Doslej ni bilo opravljenih dovolj dolgoročnih študij, ki bi pokazale, kako veganski način prehranjevanja vpliva na športne dosežke, zato so za zdaj na voljo le nepotrjeni dokazi.
Nekateri najboljši maratonci na svetu prisegajo na prehrano, bogato z mesom, ki jo podpira Noakes, medtem ko so drugi zapriseženi vegani. Med njimi je tudi legendarni ultramaratonec Scott Jurek, ki je sedemkrat zaporedoma zmagal na najbolj zahtevnem ultramaratonu v ZDA, 160 kilometrov dolgem vzdržljivostnem teku po ameriških zahodnih državah (Western States Endurance Run), in s tem dokazal, da veganska prehrana ni nezdružljiva s tekom.
Želja, da bo to dokazala vsemu svetu, je tista, ki Oaksovo tudi ob mrzlih jutrih spravi iz postelje. "To je zame razlog, da vstanem in treniram, da dokažem, kaj vse je mogoče, ter ozaveščam druge o tem, v kar verjamem."
