Moje miške so stare 40 let

Vem, da muzika ne bo nikdar moja glavna fora, je Andrej Šifrer razlagal pred štiridesetimi leti za naš tednik 7D. Novinar Srečko Niedorfer je imel z njim prvi veliki intervju v Sloveniji, malo zatem, ko se je januarja 1979 vrnil od vojakov. "Kaj jaz vem. Pojma nimam. Za veliko stvari ne vem odgovora. Ne vem, zakaj sem se odločil ravno za študij prava, toda zdaj mi ni žal. Nekoč se bom seveda zaposlil kot pravnik, ampak zdaj se še ne bi," je razlagal. "Zdaj se bom nekaj časa še ukvarjal z njo, kaj cvenka bom poskušal zaslužiti, da mi ga ne bo treba zmerom pri atu prositi. Edina moja ambicija je, da se imamo fajn."
In še to je Šifrer dejal, da je boljši v besedilih kot v glasbi. "Vrednost mojih besedil je v tem, da so vsakdanja. Bolj groba so, nič kaj spiljena, spiljeni bomo v penziji. In tudi ta robatost daje tekstom neko privlačnost." Štiri desetletja pozneje še ni v pokoju, a nekoč povedano je dobro izhodišče za pogovor. Še vedno nastopa, njegove pesmi z albuma Moj žulj, ki so ga naredile zvezdo slovenske popularne glasbe, so posneli Sidharta, Dan D, Manouche, Hamo, Domen Holc od Koala Voice, Peter Lovšin, Društvo mrtvih pesnikov in britansko-jamajška reggae skupina Musical Youth.