Zora Štok
Čisto poseben poklic opravljajo. Nekateri so zanj rojeni, nekateri priučeni. Nekatere so prijeli, jim sodili in jih usmrtili, nekateri so se izognili roki pravice. Plačani morilci. A ne vedno mafijci, ti so v kriminalnem svetu čisto druga kategorija. Mafijski šefi namreč za določene umore veliko raje najemajo "zunanje" morilce, plačance, kot da bi umore zanje opravili pripadniki lastne mafijske družine. Razlog je preprost - v mafijskih obračunih je bolj ali manj znano, kdo koga napade in zakaj, tako da se kmalu zgodijo povračilni ukrepi oziroma maščevanje, žrtve pa so običajno tisti, ki so naročnikom umora zelo blizu. In še en pomemben razlog je, da člani mafijske družine ne izvršujejo določenih umorov - dogovarjanje o tem, koga spraviti pod rušo, v organizaciji le težko poteka brez nepoklicanih ušes. In mimogrede o namenih sliši kaj tudi kdo od tistih, ki ne bi smeli vedeti, kaj se nasprotniku obeta - policijski sodelavci, ovaduhi, izdajalci v lastnih vrstah.
Oče plačanec, sin znani igralec
Ne velja sicer za najbolj krutega, brutalnega ali serijskega plačanega morilca, je pa na Charlesa Harrelsona vezanih nekaj zanimivosti, ki ga uvrščajo na lestvico najbolj znanih plačanih morilcev. V zgodovino se je namreč vpisal zaradi umora zveznega sodnika Johna H. Wooda Jr. v El Pasu v Teksasu, julija 1979, kar je bil prvi primer v 20. stoletju v ZDA, da je bil umorjen razpravljajoči sodnik. Umor je Harrelson izvršil po naročilu Jimmyja Charga, v sedemdesetih letih enega od glavnih mamilarskih baronov v Teksasu, ki ga je čakalo sojenje pred sodnikom Woodom. Umorjeni sodnik je bil znan po tem, da je zaradi trgovanja z drogo izrekal najvišje kazni, odvetniki obtoženih in obsojenih so ga zato imenovali Maximum John. Za umor je Charga Harrlesonu plačal 250 tisoč evrov. Leta 1981 je bil Harrleson obsojen na dve dosmrtni kazni.
Zanimivo v zvezi s Charlesom Harrlesonom pa je, da je oče znanega filmskega igralca Woodyja Harrlesona. Družino je Harrleson starejši zapustil leta 1968, ko je bil Woody star sedem let. Ko so mediji poročali o sojenju morilcu sodnika, mu je mati pritrdila, da se govori o njegovem očetu. Sin je kasneje z očetom navezal stike, nekateri viri (ranker.com na primer) navajajo, da je igralec porabil okoli dva milijona dolarjev za poskuse, da se sojenje očetu ponovi. Vendar brez uspeha.
Popularni in zvezdniški Bugsy
Nekateri plačani morilci so dosegli tolikšno slavo, da so po njih celo posneli film. Eden od teh je Benjamin Siegel, bolj znan kot Bugsy. Čeden na pogled, šarmanten in z imidžem gangsterja je bil med mafijskimi družinami zelo popularen, vpliven je bil v židovsko-ameriški mafijski združbi, družil se je tudi z znanimi estradniki, prijateljeval je na primer s Frankom Sinatro. Na filmu ga je najbolj uspešno ovekovečil Warren Beatty v filmu Bugsy.
Bugsy je tudi tipičen primer vzpona plačanega morilca. Svojo kariero onstran zakona je začel s pobiranjem varščine in izsiljevanjem malih trgovcev na ulicah New Yorka v času prohibicije, potem pa je hitro napredoval v plačanega morilca, ki so mu mafijci zaupali umore. Bugsyju pripisujejo tudi članstvo v organizaciji Murder Incorporated, bil naj bi tudi eden od ustanoviteljev te zloglasne družbe, ki ji pripisujejo številne likvidacije pripadnikov mafije in celo vodij nekaterih družin (Masserio in Maranzano na primer).
Pot ga je iz New Yorka vodila v Kalifornijo, kjer se je začel ukvarjati s kockanjem, bil je reden gost hollywoodskega estradnega dogajanja in igralnic v Las Vegasu. A kot je živel, je tudi končal - njegovo kariero je zaključil nikdar odkrit profesionalni morilec, ki je Bugsyja junija 1947 ustrelil na domu njegovega dekleta v vili na Beverly Hillsu.
Bugsy se je sicer dvakrat znašel pred sodiščem. Prvič leta 1942 zaradi umora "kolega" Harryja Greenberga, ki ga je dolžil, da je špicelj. Obtožen je bil s še tremi pajdaši, a eden od njih je umor priznal, vendar ni dočakal konca sojenja, saj so ga še pred pričanjem umorili. Ker je bil umorjen še eden od soobtoženih, ki je bil pristal pričati zoper Siegla, so tožilci ostali brez ključnih prič in dokazov in Bugsy je bil oproščen. Drugič je bil obtožen leta 1944 zaradi konjskih stav, a bil tudi oproščen.
Moril po naročilu in iz lastnih nagibov
Razen Bugsyja zgodovina beleži tudi številne druge plačane morilce. Nekateri naj bi imeli na vesti celo do 200 umorov, eden od njih, Richard Kuklinski - The Iceman (Ledeni mož) je preiskovalcem govoril, da je umoril več kot 250 ljudi, nekateri viri navajajo celo 300 žrtev. Deloval je v mafijski združbi v New Jerseyju in kasneje v združbi Pet družin New York Cityja.
Svoj prvi umor je Kuklinski, sin poljskega imigranta, ki ga je kot otroka nenehno pretepal in bil nasilen tudi do svoje žene, zagrešil v starosti 13 let. Leta 1949 je z obešalnikom do smrti pretepel fanta iz soseščine, ki ga je zasmehoval in ga maltretiral. V petdesetih letih je začel morilski pohod. Moril je po naročilu mafijskih združb (tudi za znano družino Gambino) ali iz lastnega nagiba. Ubijal je tudi brezdomce, vzdevek Ledeni mož pa so mu nadeli, ker je veliko trupel zamrznil, da bi preiskovalcem otežil določanje časa smrti svojih žrtev.
Kuklinski je bil eden redkih poklicnih morilcev, ki je uporabljal različne metode oziroma ni imel svojega lastnega modusa operandi. Moril je s strelnim orožjem, noži, eksplozivom, podtikal je požare, pretepal do smrti, zastrupljal, včasih je z injekcijsko iglo svojim žrtvam v hrano vbrizgal ciankalij.
A morilski pohodi niso bili njegova edina dejavnost, ukvarjal se je tudi s preprodajo drog, izsiljevanjem, ropi in razpečevanjem pornografskega materiala. Leta 1985 so organi pregona New Jerseyja začeli zaključno akcijo za prijetje Kuklinskega in decembra 1986 so ga tudi aretirali. Obtožen je bil petih umorov in šestih groženj z orožjem, več ropov in poskusov ropov. Marca 1988 je bil obsojen na dosmrtno kazen zaradi petih umorov, brez možnosti pomilostitve, leta 2002 pa je bil obsojen tudi zaradi umora detektiva newyorške policije Petra Calabra. Kuklinski je po 18 letih ječe umrl leta 2006 za redko boleznijo vnetja krvnih žil (kawasakijev sindrom).
S šilom za led skozi ušesa
Med letoma 1930 in 1940 je po New Yorku moril tudi Abe Reles, znan pod vzdevkom Kid Twist. Pripisujejo mu na desetine naročenih umorov, slovel pa je po svojstvenem načinu ubijanja. Svojim žrtvam je namreč skozi ušesa v možgane potisnil šilo za led. Znan je bil po svoji hitri jezi, zaposlenega na nekem par- kirišču je ubil samo zato, ker se mu je zdelo, da mu je prepočasi pripeljal njegov avto.
Ledeni mož je veliko trupel zamrznil
Prijazni fant Giuseppe Greco
A tudi na tej strani Atlantika je na seznamu poklicnih morilcev kar nekaj imen. Med najbolj znanimi je Giuseppe Greco, ki so ga klicali tudi Prijazni fant. Bil je visoko v hierarhiji sicilijanske mafije, član proslulega klana Greco, povezanega z najbolj umazanimi posli oziroma umori pripadnikov konkurenčnih mafijskih združb. Krivijo ga za vsaj 58 umorov, toliko trupel so namreč povezali z njim predvsem v času tako imenovane druge mafijske vojne, ki je v Italiji, pretežno na Siciliji, divjala v letih 1981 do 1983. Nekateri viri navajajo, da je umoril vsaj 80 ljudi, omenjajo pa tudi možnost, da je pod streli iz njegove pištole - to je bil namreč njegov način ubijanja - umrlo okoli 300 ljudi. Umrl je leta 1985 na svojem domu v Palermu, star 33 let, pod streli svojih mafijskih prijateljev. Umor naj bil naročil mafijski šef Riina, ki je menil, da je Greco po zmagi v mafijskih obračunih postal preveč ambiciozen.
