Na kolesu od kavča do maratona

Urška Kereži
12.05.2019 01:55

Medtem ko vrhunski kolesarji nimajo odmora, se rekreativci v pomladanskih mesecih, ko se temperature dvignejo in so ceste suhe, znova začnejo pripravljati na sezono.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Za treninge v začetku kolesarskega leta se je uveljavilo poimenovanje "baza" oziroma bazni treningi. V tem obdobju je glavni poudarek na izboljšanju aerobne kondicije, mišične vzdržljivosti, kapilarizacije (povečanje števila kapilar okrog mišičnih vlaken), psihične stabilnosti, drže na kolesu ter na tehniki vrtenja pedalov.
Podobno kot drugi deli sezone pa se tudi baza deli na podobdobja, zato je zmotno mišljenje, da ves čas vozimo izključno počasi, vzdržljivostno oziroma po dolžini in času čim dlje pri strogo določenem, razmeroma nizkem srčnem utripu. Res je, da se na ta način trudimo vztrajati čim dlje, vendar moramo znotraj vsakega podobdobja razvijati še številna druga področja (moč, silo, tehniko), a v različnih razmerjih, količini in intenzivnosti.

Večer

Počitek je pomemben

Večina profesionalnih kolesarjev ima od 6000 do 8000 kilometrov za seboj že v baznem obdobju, saj njihovi treningi trajajo tudi do šest ur in več. Z manjšo količino načrtovanih kilometrov pa bo pri rekreativcih seveda krajša tudi baza. Treningi pred in med sezono so namreč veliko bolj odvisni od časa, ki ga imajo na voljo, saj, v nasprotju s profesionalci, morajo še v službo ter skrbeti za družino in dom.

Shutterstock

Kdaj smo pripravljeni

Za oceno trenutne pripravljenosti obstaja cela vrsta različnih testov. Med kolesarji je denimo najbolj znan in razširjen obremenitveni preizkus, poznan kot Conconijev test (ime je dobil po znanem italijanskem znanstvenem raziskovalcu in zdravniku s področja športne medicine Francescu Conconiju), ki ga lahko izvedemo v večini športnih centrov. Na testu dobite podatke o mejnih območjih svojih sposobnosti in potem po njih načrtujete intenzivnost vadbe. Natančnejše meritve opravljajo na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer s pomočjo srčnega utripa, moči, ki jo proizvajate na testu, in laktata v krvi najprej izmerijo, potem pa tudi določijo meje oziroma cone treniranja. Priporočljivo je, da tako izmerite svojo trenutno pripravljenost vsaj enkrat letno, če imate možnost, pa trikrat. V novejši literaturi o kolesarstvu in treningih najdete tudi napotke o tem, kako lahko testiranje dokaj natančno opravite celo sami.

​Pravilna prehrana

Trening in prehrana v prvih tednih naj bosta prilagojena povečanju mišične mase, zato k dnevni porabi energije prištejete nekaj viška kalorij, saj je presežek osnovni pogoj za pridobivanje mišične mase. Pri vnosu beljakovin je treba paziti, da jih vsebuje vsak obrok ter da so ti čez dan enakomerno porazdeljeni, s prehrano po treningu pa skušajte čim hitreje zagotoviti ustrezen vnos ogljikovih hidratov in beljakovin v razmerju 4:1. S tem boste preprečili omenjeno pretreniranost, saj boste zapolnili glikogenske rezerve. Rekreativcem v tem obdobju ni treba jemati posebnih prehranskih dodatkov. Če poskrbijo za zdravo in uravnoteženo prehrano, bo to čisto dovolj. Vsekakor pa morajo za ambicioznejše kolesarske podvige paziti na telesno težo, ki naj jo redno spremljajo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta