Na koncertu Lačnega Franza: Vedno ob istem odru

Takrat sem bil dijak šole za fotografe in Vili mi je pomagal priti povsem blizu bendu, se dogodka izpred 25 let spominja Andrej Petelinšek. Vili Lamovšek tudi pomni, v tistem času je bil poleg povsod, kjer se je kaj pozitivnega dogajalo, ker ima glasbo rad, seveda tudi na koncertih. Iz Ljubljane je takrat in zdaj prišel doživet in fotografirat Lačnega Franza.
"Od leta 1994 do zdaj sem se postaral za 25 let, malo slabše vidim od blizu, fotografija se je digitalizirala, takrat sem delal slike za ovitke VHS-kaset, ki jih zdaj ni več," povzame to, kar se je od tistega časa spremenilo. Takrat je bila glasbena scena bolj razgibana, sodelujoča in ne tekmovalna. Njegovih velikih ansamblov, kakršen je bil Buldožer, ni več, je dejal aktivist, od leta 1987 udeleženec taborov za dezinstitucionalizacijo obravnave potrebnih psihiatrične pomoči. Socialni delavec je še zdaj med koordinatorji skupnosti za pomoč osebam, ki ne potrebujejo več zdravljenja v psihiatrični bolnišnici ali nadzorovane obravnave, vendar potrebujejo pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje.