Miša Pušenjak
Opažam, da ste mnogi nekako izgubili kompas, kdaj pridelujemo posamezne vrtnine in kdaj je čas za njihovo uživanje. Kapusnice so vrtnine, ki ne marajo vročine in dolgega dne. Zato so spomladanska sajenja vedno manj uspešna in mnogi ste nad njimi obupali. Čas za sajenje kapusnic je druga polovica poletja. Cvetača in brokoli vam bosta najbolj uspela v pozni jeseni, sadimo ju šele konec julija, v začetku avgusta. Zelje je najbolj koristno za naša telesa pozno jeseni in pozimi. Sorte za kisanje sadimo res konec junija, v začetku julija, sorte za sveže solate pa odvisno od sorte v juliju. Šele ko jih malo ulovi mraz, postanejo listi sladki, krhki, poleti pa so trdi, pogosto celo grenijo, vsekakor pa niso krhki, kot pričakujemo. In za konec še najbolj koristne zimske zelenjadnice, ohrovti. Nanje pa najpogosteje pozabimo. Sadimo jih namreč šele junija, ko je na vrtu že vse posajeno in posejano in zanje največkrat zmanjka prostora.
Naše, domače, enostavno
Pogosto sem prav zaradi ohrovta slabe volje, ko slišim številna priporočila o zdravih "superživilih". Samo enkrat sem slišala, da mednje sodi tudi ohrovt. Vedno bolj me jezi, da Slovenci tako hitro sprejmemo nove eksotične vrtnine in sadje, za katerega ni nikjer dokazano, da ga naša telesa sploh znajo uporabiti. To pomeni, da vsa silna superhranila, vitamini, minerali, antioksidanti iz našega prebavnega sistema sploh pridejo do celic. Šele tam so namreč koristni. A telo mora vedeti, kako to izvesti. Pri hrani, ki so jo uživale že naše babice, to zagotovo ve. In ohrovt zagotovo je vir vitaminov in drugih koristnih snovi za pozimi. A sploh veste, da je predvsem listnati ohrovt pogosto na prvih mestih po skupni vsebnosti koristnih snovi? Pa poglejmo torej to naše dolgo poznano superživilo, ki pa je predvsem tudi dokaj enostavno za pridelavo.
Tri različne oblike rastline z enim imenom
Ohrovt sodi v družino križnic, njen najbolj znan predstavnik je seveda zelje. A zelje je v bistvu bratranec ohrovta, celo križa se z njim. Če bi kdo želel pridelati doma svoje seme, zelje in ohrovt ne smeta cveteti skupaj.
Križnice so zelo pisana skupina vrtnin. Ker so s človekom verjetno najdalje med vsemi vrtninami, so se razvile v številne različne oblike. Pri nekaterih uživamo liste, pri drugih steblo, pri tretjih poganjke, pri četrtih korenine. Tudi ohrovt sodi v družino križnic in na njem vidimo vso pestrost te družine.
Brstični, listnatii, glavnati
Ohrovti bi v resnici morali biti uvrščeni med zdravilne rastline, tako dragocena pomoč so nam lahko. Od vseh kapusnic je najlažje pridelovati prav ohrovt, naj bo to brstični, listnati ali glavnati. Še je čas, da si vzgojimo sadike ali jih poiščemo pri najbližjem vrtnarju, zato naj raste prav na vsakem vrtu.
Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik, od kodrolistnega do sredozemskega tipa v obliki palme, in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Tudi raštika, ki jo poznajo v Sredozemlju, sodi v to skupino. Verjetno najbolj poznan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečemo popčar. Sodi pa med mlajše zelenjadnice. Najbolj poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana.
Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri različne oblike z enim imenom.
Ohrovt sodi po nekaterih objavah med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antioksidantov. Vsebuje vse življenjsko pomembne aminokisline, seveda pa tudi veliko rudnin in pester spekter vitaminov. Zato nam daje moč in energijo, posebej pozimi, ko je naša prehrana veliko bolj nezdrava. Pomembno znižuje količino holesterola v krvi in uravnava količino sladkorja v krvi.
Zelo pomemben je ravno pozimi, saj številne snovi, ki jih vsebuje, varujejo naše telo pred tegobami zime, prehladi, vnetji, ne potrebujemo umetnih vitaminov in vsega, kar nam tako radodarno, a ne zastonj ponuja farmacevtska industrija. Njegov največji pomen je v tem, da vse tri oblike praktično prezimijo na prostem tudi v celinskem delu Slovenije, torej imamo lahko tudi pozimi na vrtu svežo zelenjavo. Ohrovt bi torej moral biti prav na vsakem vrtu.
Vzgoja in pridelovanje
Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtičkarje ni preveč težko. Za vzgojo sadike potrebujemo štiri tedne. Posejemo ga v multiplošče s 160 lončki oziroma v lončke premera 4 centimetre, v vsakega damo po eno seme. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je konec junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija. Listnati ohrovt lahko presajamo že nekaj prej, saj bolje prenaša poletno vročino. Vendar tudi njegovi listi postanejo bolj okusni šele, ko vsaj enkrat premrznejo. Glavnati ohrovt bi lahko pridelovali celo leto, vendar običajno poleti pri veliki količini druge zelenjave ne najde poti na naše mize. Zato je tudi tukaj najbolj smiselna jesensko-zimska pridelava - presajanje v juniju. Tisti, ki si radi vzgajate svoje sadike, čas za setev je torej zdaj. Poleti vzgojimo kvalitetno sadiko s koreninsko grudo v štirih tednih.
Veste, zakaj ohrovt sejemo tako pozno? Prvi razlog je sicer tudi ta, da v poletni vročini rastline slabo uspevajo, napadajo jih tudi škodljivci. Čeprav moram reči, da so ravno ohrovti nanje najbolj odporni. Drugi razlog je ta, da v bistvu šele takrat, ko se ohladi, pridelek dobri pravi okus, kvaliteto in v primeru brstičnega ohrovta tudi obliko. Zdaj imamo pogosto zelo tople, skoraj poletne septembre, ko nam kapusnice še ne pomenijo veliko. Če brstični ohrovt do takrat preveč zraste in prične oblikovati brste, bodo ti nesklenjeni, razpršeni, odprti. Listi listnatega ohrovta pa trdi, manj okusni in tudi hitro se postarajo.
Poletna nega
Pred presajanjem gredico dobro pripravimo, razmislimo tudi o namakanju, saj ga presajamo ravno času največje možnosti suše. Vendar križnice dobro prenašajo tudi suho in vroče vreme ob presajanju. Ohrovt sodi med tiste vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolje počuti za stročnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizek stročji fižol ali nizek grah. Seveda pa ga lahko sadimo tudi tja, kjer je rasla solata ali zgodnji krompir. Gredico pognojimo s hlevskim gnojem v jeseni (če na njej ne bo najprej rasel fižol ali grah) ali s kompostom oziroma kupljenimi organskimi gnojili pred sajenjem. V tla zadelamo 2,5-3 l hlevskega gnoja ali 10-15 l komposta na m², kupljena organska gnojila pa uporabimo po navodilih. Sama bi jim dodala še 20 dag/10 m² kalijevega sulfata.
Zelje je v bistvu bratranec ohrovta, celo križa se z njim
Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadimo dokaj blizu skupaj, če želimo pridelati manjše glave. Med rastlinami naj bo 30 do 50 centimetrov razmaka, med vrstami pa 40 do 60 cm. Bliže skupaj bo rasel, manjše glave bodo. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje še 10 cm več.
V vročem delu leta sadike rastejo zelo počasi. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stročjega fižola, če ni bil prej fižol kot predposevek. Posejemo lahko tudi solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. V jeseni lahko med rastline listnatega ohrovta, če smo poleti že obtrgovali liste, posejemo špinačo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo žametnice in ognjič, lahko pa se tudi med rastlinami plazi kapucinka. Dober sosed ohrovtu in zelju je tudi zelena, med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, drobnjak in kitajski drobnjak. Zelo zanimiv, eksotičen podsevek, torej med vrstami, je tudi užitni (ali vrtni) tolščak. Kamilica odganja metulje, kumina, koper in tolščak pa preprečijo zaleganje jajčec kapusovi muhi.
Poleti po potrebi namakamo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar samo enkrat na teden. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejše in manj trde. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti.
Pomembno
Pogosto velja prepričanje, da je treba brstičnemu ohrovtu odščipniti, odrezati vrh v jeseni. To storimo samo, če želimo naenkrat ves pridelek. V tem primeru odrežemo vrh takrat, ko so spodnji brsti že lepo oblikovani. Če bomo to naredili, ko je še toplo (nad 20 stopinjami), potem se ne bodo oblikovali trdni, lepo okrogli brsti. Razcveteli se bodo v mini rozete. Vendar so seveda tudi te užitne in uporabne, zato jih ne zavržemo. Listi brste pozimi varujejo pred mrazom, predvsem pa pred zatekanjem vode med brste. Zato jih nikoli in v nobenem primeru ne odrežemo.
Glavnati ohrovt, predvsem pozne sorte, lahko tudi kisamo. Še pogosteje pa ga do deset odstotkov dodamo kislemu zelju, s tem zelo izboljšamo njegov okus. Tudi zelenjavne juhe imajo boljši okus, če jim dodamo nekaj ohrovta namesto zelja. Pri zgodnji poletni pridelavi po rezanju grede ne pospravimo, saj pogosto na kocenu poženejo manjše glave. Te lahko režemo še celo zimo, zato tudi glavnatega ohrovta ne shranimo v kleti ali hladilnici, ampak ga dolgo v zimo skladiščimo kar na vrtu.
