Zvezdana Bercko
Beseda epidemija izhaja iz grščine. Sestavljena je iz predpone "epi", kar pomeni "na", in besede "demos", kar pomeni ljudje. Torej nekaj, kar se dogaja ljudem, v tem primeru nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni. Posebno hude in geografsko zelo razširjene epidemije označujemo z izrazom pandemija (beseda "pan" v stari grščini pomeni vse), torej bolezen, ki ogroža vse ljudi.
Prve epidemije so se začele pojavljati, ko so ljudje organizirano zaživeli v večjih skupnostih, krajih in mestih. Sprva so jih sprejemali kot naravni pojav, kasneje pa so jih pripisovali nadnaravnim silam, saj niso poznali vzrokov bolezni in načinov njihovega obvladovanja. V zgodovini so se proti boleznim borili na različne, pogosto tudi iracionalne načine. Učinkovitejši ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni so bili prepoved druženja, zapiranje mestnih vrat, poostrena higiena, pokopavanje trupel zunaj naselij in sežiganje kužnih predmetov. Pomemben napredek je pomenila uvedba karantene v 14. stoletju, novejšega datuma pa sta odkritje povzročiteljev večine nalezljivih bolezni in priprava uspešnih cepiv proti njim, s katerimi so v 19. in 20. stoletju vsaj v razvitem svetu bistveno omejili epidemije. Povsem preprečiti pa jih najbrž ne bomo mogli nikoli.
Kuga - črna smrt
Razsežnosti epidemij iz preteklosti ni enostavno primerjati, saj so podatki o njih skopi in nezanesljivi, pa tudi življenjske navade in razmere so bile povsem drugačne. A večina strokovnjakov se strinja, da je bila najhujša morilka v zgodovini človeštva kuga - črna smrt.
Črne koze so izkoreninjene
Še precej dlje kot kuga grozijo človeštvu črne koze. Prvi izbruhi naj bi se bili pojavili že deset tisoč let pred našim štetjem. V Evropi je bila najhujša epidemija konec 18. stoletja, ko je umrlo približno 400 tisoč ljudi. Še huje je bolezen pustošila v Ameriki, ko so jo tja zanesli evropski osvajalci. Pomorila je več milijonov ljudi, izginila so celotna ljudstva, kar je omogočilo evropsko prevlado v Novem svetu. Po iznajdbi cepiva proti črnim kozam konec 18. stoletja se je začela obolevnost hitro zmanjševati. Zadnja epidemija v Evropi je bila leta 1972 v tedanji Jugoslaviji. Bolezen se je razširila na Kosovu in v Srbiji, kamor naj bi jo bili prinesli romarji z Bližnjega vzhoda. Zbolelo je 175 ljudi, 35 jih je umrlo. V svetu je bil zadnji primer zabeležen leta 1977 v Somaliji, tri leta kasneje je Svetovna zdravstvena organizacija črne koze razglasila za izkoreninjeno bolezen.
V zadnjih dvesto letih je bilo zabeleženih tudi sedem pandemij kolere. Bolezen, ki jo povzroča v stoječih vodah živeča bakterija, je zahtevala več deset milijonov življenj. Še danes zboli za kolero od tri do pet milijonov ljudi na leto, od 60 do 130 tisoč jih umre, predvsem v nerazvitih delih sveta z neurejeno kanalizacijo.
Med mitom in resničnostjo
1. Španska gripa ne izvira iz Španije. Ime je dobila zato, ker je bila v Španiji deležna mnogo večje medijske pozornosti kot drugod, saj v Španiji ni bilo vojne cenzure.
2. Praktično vsako leto se pojavi epidemija "navadne" gripe, ki vsakič povzroči od tri do pet milijonov hujših primerov in smrt 250.000 do 500.000 ljudi.
3. Kugo so kot biološko orožje uporabljali že v srednjem veku. Z okuženimi trupli so zastrupljali sovražnikove vodne zaloge.
4. Za najbolj smrtonosno epidemijo nove dobe sicer velja aids. Od leta 1981 se je z virusom hiv okužilo okoli 78 milijonov ljudi, umrlo jih je 39 milijonov.
5. V skupino zdaj grozečih koronavirusov spada tudi sindrom akutnega oteženega dihanja (sars), ki se je prvič pojavil v Guangdongu na jugu Kitajske novembra 2002, zahteval je več kot 800 življenj.
Gripa vedno znova
Tudi o gripi bi lahko rekli, da je stara toliko kot človeštvo. Prvi je to bolezen opisal grški zdravnik Hipokrat leta 412 pr. n. št. Prvo pandemijo gripe so v zgodovini zabeležili leta 1580, odtlej se v globalnem obsegu pojavlja vsakih deset do trideset let. Ponavadi dobi pandemija ime po deželi, kjer so jo najprej zaznali. Pandemija ruske gripe je denimo razsajala v letih 1889 in 1890. Najprej so o izbruhu poročali iz Uzbekistana, in sicer maja 1889, oktobra istega leta pa je že dosegla Tomsk in Kavkaz. Razširila se je po vsem svetu, povzročala je visoko smrtnost med obolelimi in terjala okoli milijon smrtnih žrtev.
Španska gripa je v najkrajšem času pomorila največ ljudi
Ebola
V zadnjem času je največ strahu v svetu in tudi pri nas povzročila epidemija ebole v zahodni Afriki. Bolezen, ki se je že prej občasno pojavljala v različnih afriških državah, je dobila ime po reki Ebola v Kongu.
Največja epidemija se je začela decembra 2013, ko je v Gvineji zbolel in umrl dveletni otrok. Kmalu za njim so umrle tudi njegova mama, sestra in babica. Na pogreb babice so prišli znanci iz sosednje vasi, ki so nato bolezen prenesli v svet. Iz Gvineje se je razširila v Liberijo, Sierro Leone, Nigerijo in Mali, okuženi potniki pa so jo zanesli tudi v ZDA in Evropo. V ZDA in Španiji se je okužba prenesla na zdravstvene delavce z bolnikov, ki so jih tja prepeljali iz prizadetih afriških držav, vendar se epidemija ni dalje razširila.
Epidemija ebole je trajala do januarja 2016 ter je prizadela 28.616 ljudi in zahtevala 11.310 smrti. Cepivo proti eboli je še vedno v poskusni fazi. Zdaj ebola spet razsaja v Kongu.
