Čeprav v večini civiliziranih držav ne izrekajo več smrtnih kazni za najhujše zločine, ampak se odločajo za dosmrtni zapor (tudi brez možnosti pomilostitve), pa v ZDA ne le da smrtne kazni v mnogih zveznih državah še izrečejo, pač pa jih tudi izvedejo. Če bodo izvršene vse načrtovane smrtne kazni po zvezni zakonodaji (kar pomeni, da lahko smrtno kazen za zločine, ki se preganjajo po zvezni zakonodaji, izrečejo tudi v tistih zveznih državah, ki smrtne kazni po svoji zakonodaji ne poznajo več), bo Donald Trump v zgodovino zapisan kot predsednik, pod katerim je bilo opravljenih največ smrtnih kazni. Do konca njegovega mandata, 20. januarja 2021, so odrejene še tri izvršitve smrtnih kazni, poroča BBC, opravljenih pa jih je že bilo deset. Zadnjo smrtno kazen pred Trumpovo ero so po zvezni zakonodaji v ZDA izvedli leta 2003.
Dva dni zapored so v zaporu Terre Haute v zvezi državi Indiana izvedli smrtno kazen. Omenjeni zapor je eden tistih v ZDA, v katerih na smrt obsojeni čakajo na izvršitev smrtne kazni v tako imenovani dead row. Obsojenci vse od izreka sodbe v dead row čakajo na odločitve o pritožbah in izvršitev kazni. Po 16 letih čakanja in po številnih zavrnjenih pritožbah so 11. decembra v omenjenem zaporu z injekcijo usmrtili 56-letnega Alfreda Bourgeoisa, nekdanjega voznika tovornjaka iz Louisiane, obsojenega psihične in spolne zlorabe ter umora svoje dveletne hčerke Jakarine Harrison. Umor je zagrešil med vožnjo skozi Teksas, ko je s tovornjakom vozil blago za potrebe ameriške vojske. Deklico je po zlorabi metal v šipe kabine tovornjaka, jo po vsem telesu pretepel s pasom in bejzbolskim kijem, potem pa jo prisilil, da je z ranjenimi stopali hodila okoli tovornjaka, vse dokler ni omagala, je zapisano v sodnih spisih. Bourgeois zločina ni priznal, ves čas je zatrjeval, da je imel deklico rad, spolno zlorabo je zanikal še takrat, ko so na deklici našli sledi njegove sperme.
Kitajska krepko vodi
Po podatkih Amnesty International (AI) v 106 državah sveta zakonodaja ne pozna smrtne kazni. V osmih državah je smrtna kazen predvidena le za najhujše zločine, storjene v posebnih okoliščinah, na primer v času vojne. V 28 državah je smrtna kazen v zakonu sicer predvidena, a v zadnjih desetih letih ni bila izrečena in tudi velja nenapisano pravilo, da se ne izreka. Še vedno pa je 56 držav, katerih zakonodaja predvideva smrtno kazen in jo sodišča tudi izrekajo. Po podatkih AI so tako na Kitajskem v letu 2019 izvedli vsaj tisoč smrtnih kazni (uradnega podatka ni), v Iranu 251, v Savdski Arabiji 184 in v Iraku 100. Sledi Egipt z izvršitvijo 32 smrtnih kazni, potem ZDA z 22, Pakistan s 14, Somalija z 12, Južni Sudan z 11 in Jemen s sedmimi izvršenimi smrtnimi kaznimi.
Dan prej, 10. decembra, so v istem zaporu v Indiani, kljub številnim nasprotovanjem in pritožbam ter prošnjam za odlog izvršitve kazni, z injekcijo usmrtili Brandona Bernarda, starega 40 let. Bernard je v čakanju na izvedbo kazni preživel 20 let, zločin, zaradi katerega je bil obsojen na smrt, pa je zagrešil leta 1999. Skupaj s še tremi najstniki je sodeloval pri umoru Stacey in Todda Bagleyja v mestu Killen v Teksasu. Potem ko so Bernard in sokrivci par oropali, so moža in ženo umorili, trupli pa potem spravili v prtljažnik avtomobila in ju zažgali. Christopher Vialva, leto starejši od Bernarda, še eden od udeležencev ropa in umora zakoncev Bagley, je bil usmrčen septembra letos. Zanimivo je, da je bila zoper usmrtitev Bernarda tudi posebna skupina odvetnikov iz Teksasa, za dosmrtni zapor namesto smrtne kazni pa se je zavzemala tudi zvezdnica Kim Kardashian, ki si je preko twitterja dopisovala z Bernardom. Ta ji je med drugim napisal, da trpi za klavstrofobijo in da so mu nekaj ur pred izvršitvijo kazni dali pomirjevala, potem pa je bil stik prekinjen, je zapisala zvezdnica resničnostnih oddaj.
Mejnik pri izvrševanju smrtne kazni v ZDA po zvezni zakonodaji pa so postavili novembra letos. Prvič po letu 1889, torej po 131 letih, so namreč nekoga usmrtili na podlagi zvezne zakonodaje, kar je moral na koncu podpisati sam predsednik države. V že omenjenem zaporu v Indiani so z injekcijo usmrtili 49-letnega Orlanda Halla, ki je bil skupaj s še tremi moškimi obtožen ugrabitve 16-letne Lise Rene, sodelovanja v skupinskem večkratnem posilstvu mladoletnice in njenega umora (živo so jo zakopali, umrla je zaradi zadušitve). Zgodilo se je leta 1994, vzrok ugrabitve, posilstva in umora pa je bil dolg, ki sta si ga do Halla nakopala Lisina brata. Njima je namreč Hall izročil 4700 dolarjev, z dogovorom, da mu dolg vrneta z marihuano, ki jo je Hall, sicer doma iz zvezne države Arkansas, občasno prodajal tudi v Teksasu. Ko je Hall s pajdašema prišel do stanovanja v Arlingtonu, kjer naj bi bila brata, njiju tam ni bilo, pač je bila doma le Lisa. Ta je sicer še uspela poklicati policijo, ko je Hall razbijal po vratih, a preden je kdorkoli prišel do stanovanja, so moški Liso že odpeljali.
Do 15. januarja 2021 so napovedane še tri usmrtitve. Prva je bila napovedana za 12. januar, usmrtili naj bi zdaj 52-letno Liso Montgomery, prvo žensko po letu 1953 na podlagi zveznega zakona. Njena usmrtitev je bila sicer predvidena že decembra. Montgomeryjeva je bila leta 2008 obsojena na smrt zaradi umora noseče Bobbie Jo Stinnett leta 2004 v zvezni državi Missouri. Zadavila jo je in ji potem izrezala otroka ter z novorojenčkom v naročju pobegnila. Na sojenju se je njena obramba sklicevala na poškodbe možganov zaradi pretepanja v otroštvu in na različne resne duševne bolezni, a sodišče teh okoliščin ni upoštevalo. Tudi vse nadaljnje pritožbe in prošnje za odlog izvršitve kazni niso bile uspešne, in ko je že vse kazalo, da za Montgomeryjevo ni več rešitve, je konec prejšnjega tedna zvezni sodnik preklical izvedbo kazni na podlagi prošnje dveh odvetnikov Montgomeryjeve. Odvetnika sta zbolela za novim koronavirusom in zaprosila za prestavitev izvršitve kazni, napovedane že za 8. december, da bi imela dovolj časa za pripravo nove prošnje, je poročal portal Skynews. Zaradi vsega naštetega je izvršitev kazni prestavljena za čas po inavguraciji novega ameriškega predsednika, Joe Biden pa je že napovedal, da smrtni kazni nasprotuje. Je pa vprašanje, ali mu bo preprečilo izvršitev smrtne kazni nad Montgomeryjevo, saj naj bi se preložitev zgodila v času, ko je bila izvršitev že odrejena oziroma veljavna.
Naslednji usmrtitvi v ZDA sta napovedani za 14. in 15. januar 2021. V zaporu Terre Hautte naj bi 14. januarja usmrtili 45-letnega Coryja Johnsona. Obsojen je bil, ker je leta 1992 v 45 dneh umoril vsaj deset ljudi, vse v povezavi s preprodajo kokaina v zvezni državi Virginia. Na smrt sta bila obsojena tudi njegova pajdaša, 55-letni James H. Roane in pet let starejši Rihard Tipton, vsem trem so kazni izrekli v Richmondu leta 1993. Poleg desetih umorov, ki so bili dokazani, so trojici pripisali več umorov konkurentov pri preprodaji drog, uživalcev drog ali tistih, ki so se do trojice nespoštljivo vedli. Ena izmed žrtev je bila tako z nožem zabodena 85-krat, spet druga umorjena s 16 streli.
Zadnja napovedana usmrtitev naj bi bila izvršena 15. januarja, čakanja v dead rowu naj bi bilo konec za Dustina Johna Higgsa. Na smrt je bil obsojen leta 2000 v zvezni državi Maryland zaradi umora treh žensk leta 1996. Toda izvršitev bi lahko bila preložena, saj je bil pozitiven na testiranju za koronavirus, je poročal angleški portal Dailiymail, vendar pristojno ameriško sodišče o tem še ni odločalo.
