Nasveti Marije Merljak: Česen, zapostavljen varuh zdravja

Česen je začimbna rastlina in sodi v družino lukovk - podobno kot čebula, šalotka in por, najbližji sorodnik pa mu je drobnjak. Česen uspeva po vsem svetu, v toplem in tudi zmernem podnebnem pasu. Izvira iz osrednje Azije, kjer so ga poznali že pred sedem tisoč leti. Širil se je na vse konce in kraje, v Afriko, Evropo in na vzhod proti Kitajski. Grški antični zgodovinar Herodot je v svojih spisih omenil napis na veliki Keopsovi piramidi, stroke česna, upodobljene v kamnu, pa so našli tudi v Tutankamonovi grobnici. Nek egipčanski papirus celo navaja več kot 20 zdravilnih pripravkov na osnovi česna.

Česen je bil priljubljen pri starogrških filozofih in mislecih. Plinij starejši je v svoji znameniti knjigi Naturalis historia priporočal uporabo česna in navedel 61 zdravilnih pripravkov na osnovi česna. Kitajci so česen priporočali za zdravljenje okužb in težav z dihali, prebavnih motenj in pomanjkanja energije. V Evropo so ga prinesli Rimljani, a uporaba česna se je močno razmahnila šele v srednjem veku kot sredstvo proti kugi. V 18. stoletju so ga največ uporabljali zoper skorbut in astmo in šele leta 1858 je Louis Pasteur dokazal močne protibakterijske učinke česna.

Kdaj učinkuje zdravilno?

Da bo česen učinkoval, ga moramo streti. Učinkovine v česnu so podobno kot v križnicah, na primer v zelju, ločene v različnih molekulah, druga ob drugi. Ko česen stremo, podremo strukturo molekul in snovi se med seboj pomešajo - in šele iz kemične reakcije med njima, iz dveh ločenih sestavin, nastane tretja, ki učinkuje. To je nekakšna naravna dvokomponentnost, kakršno poznamo tudi iz industrije.

V eni vrsti molekul česna je žveplova spojina aliin, v drugi so molekule encima alinaza. Ko česen stremo, iz obojega nastane alicin, ki zares učinkuje zdravilno.

Alicina lahko nastane zelo veliko, do 5 mg na gram česna, a je nestabilen in se na zraku kmalu spremeni v različne žveplove spojine. Kar pa ni slabost, saj so tudi te še kako koristne. Do zdaj so analizirali okrog 20 različnih spojin te vrste - in vse so učinkovite v boju proti raku. Največji učinek uživanja česna so našli pri rakih zaradi učinkovanja rakotvornih nitrozaminov pri prekajenem mesu in mesninah. Kadar torej uživamo mesnine z nitritno soljo, vedno uživajmo zraven tudi strt česen. Tega ne bi smelo manjkati niti na zelenih solatah. Česen ima tudi redek mineral germanij, ki deluje kot antioksidant, katalizator kisika, elktrostimulans in imunostimulans.

Deluje razkuževalno od nog do glave

Odstranjuje strupene snovi iz želodca in črevesja, zbira odvečne maščobe in razbremenjuje jetra, veže težke kovine ter uredi krvni obtok, okrepi srčno mišico in izboljša dihanje. Česen v črevesju preprečuje gnitje in poveča razmnoževanje dobrih mlečnokislinskih bakterij in posredno preprečuje driske, krče, nastajanje plinov in širjenje škodljivih snovi v kri. Česen deluje tudi proti črevesnim zajedavcem, zlasti pri glivici Candida Albicans. Zdravi vnetje žolčnih poti in žolčnika, pri kadilcih zadržuje kvarjenje krvnih žil in s tem srca. Preprečuje strjevanje krvi in znižuje vsebnost nevarnega holesterola LDL in posledično krvni tlak. Je diuretik in nanj se vežejo težke kovine, ki bi sicer prišle v možgane, povzročale glavobole, nespečnost in živčne bolezni. Ljudska modrost trdi, da zavira propadanje možganskih celic in spodbuja rast novih, zato bolje mislimo. Česen je sposoben blažiti bolečine. Iz alicina namreč nastaja žveplasta spojina ajoen, ki deluje kot acetilsalicilna kislina, torej kot aspirin.

Ljudsko zdravilstvo po vsem svetu je to že zgodaj spoznalo in mu je posvečalo velik pomen, zlasti v preventivne namene, za okrepitev imunskega sistema. Povsod se porablja kot preventiva pred gripo, virozami, prehladi in nahodom, pri astmi, kroničnem bronhitisu in vnetju pljuč.

Česnovi pripravki

Česnovo mazilo: iz sveže stisnjenega soka česna in enake količine oljčnega olja naredimo mazilo zoper ekceme, bradavice, lišaje, pike žuželk in izpadanje las.

Za blažitev glavobola in živčne napetosti skuhamo dve do tri glavice česna v enem litru jabolčnega kisa in dodamo šest žlic medu. To ohlajeno pijemo vsako poldrugo uro po eno žlico.

Česnova tinktura: vzamemo 250 g česna in liter žganja. Česen olupimo in drobno narezanega stresemo v steklenico z žganjem in postavimo vsaj za deset dni na toplo, okrog 30 stopinj Celzija. Potem to uživamo trikrat na dan po 10 do 15 kapljic. Lahko jih nakapamo na žlico ali v čaj in spijemo. To pomaga pri kašlju, bronhitisu in prehladu. Če pa te kapljice nakapamo v kozarec vode in to spijemo zvečer pred spanjem, pomaga odpravljati nespečnost (povzeto po patru Simonu Ašiču).

Opomba: česnove tinkture ne smejo uporabljati žolčni bolniki. Če nimamo pri sebi česnove tinkture, lahko hitro pomaga česnov sok, iztisnjen neposredno iz česna. Z njim si pomagamo tudi pri čiščenju nečiste kože na obrazu.

Česnov življenjski eliksir: vzamemo en jogurt, čajno žličko oljčnega olja, do dva stroka česna in žličko sesekljanega peteršilja. Zmešamo in uživamo zjutraj na tešče. Oljčno olje lahko zamenjamo z mletim lanenim semenom. Ta pripravek je menda za dolgo življenje.

Česnov sirup: 10 g česna, en deciliter žganja ali jabolčnega kisa, 10 dag sladkorja. Sesekljan česen namakamo deset dni v žganju in precedimo. Nato to žganje s česnovo esenco prelijemo s sladkorno raztopino. Učinek bo še boljši, če namesto alkohola uporabimo jabolčni kis, ker je v njem alicin še obstojnejši. Pijemo po žličko na dan.

Jabolčno vino: 4 glavice česna kuhamo 15 minut v pol litra vina. Precedimo in pijemo toplo po eno skodelico pred spanjem. Čez dan namesto česnovega vina pijemo ovseni čaj. Oboje skupaj pomaga pri zdravljenju vnetja sečnega mehurja.

Česnov kis: 50 g česna namakamo v 100 g vinskega kisa najmanj deset dni. Uporabimo kot solatni kis ali kot razkužilo za kožo.

Dobro je vedeti

Česen najlažje stremo v možnarju, če med stroke stresemo nekaj grobe soli!

Neprijeten vonj česna prekrijejo peteršilj in cvetovi poprove mete, oljčno olje, ovčji ali kozji sir in vse marinade, pri tem pa česen svojih zdravilnih lastnosti prav nič ne izgubi.

Bodimo pozorni na kožico. Mlad in svež česen ima svetlo belo ali rahlo rožnato zunanjo kožico. Star in suh pa rumeno in raztrgano površino.

Kito česna hranimo v zračnem, hladnem in temnem prostoru, nikakor pa ne v kuhinji. V hladilniku naj bo česen samo za sproti, največ kakšen dan.

Česna nikoli ne damo v plastične posode, ker bo v njih zgnil; boljše so vrečke iz blaga ali papirja. Česna praviloma ne zamrzujemo, ker za to ni potrebe.