Iz zgodovine vemo, da so naši ljudje imeli vsakdanjo in zakmašno, praznično obleko. Spominjam se mame, ki je imela doma skrojeno obleko za praznike in tudi otroci smo imeli vsaj nekaj novega za večje praznike, pa čeprav samo nogavice. Moški so si nadeli črn gvant, da je čim manj izstopal od drugih. V teh dneh si bomo pogosto izrekali voščila, se družili s svojci, prijatelji in znanci. Vsakdo bi rad s svojim videzom in z notranjostjo, ki se zrcali v očeh, izrazil drugemu najboljše in najlepše. V naših očeh se odsevata sreča in veselje do sogovornika, do soljudi in življenja sploh. Oči so neposredno povezane z možgani, zato kar 90 odstotkov našega šarma, dobrega ali slabega počutja, iskrivosti ali lenobe, sreče ali žalosti izvira prav iz oči. Danes ni človeka, ki bi zanikal, da s hrano vplivamo na telesne organe, njihovo ''kondicijo'' in zdravje. Koža pa je naš največji organ in s hrano vplivamo tudi nanjo. Enako velja za lase, nohte in oči.
Uživajmo več špinače, jagodičja, gob, orehov, semen, jajc, kaviarja,
fižola, graha
Celice kože, las, nohtov, oči in vsega telesa vsak trenutek potrebujejo ves spekter hranilnih snovi. Nekaterih vitaminov, vseh mineralov ter esencialnih aminokislin in esencialnih maščobnih kislin telo ne more izdelati sámo in jih moramo dobiti s hrano. Uravnotežena prehrana, bogata tudi z zaščitnimi antioksidanti in vlakninami, izrazito zaviralno vpliva na procese staranja celotnega telesa in tudi kože.
Kreme imajo svoj pomen, a ta je bolj varovalen kot prehranjevalen. Dermatologi vedo, da hudo pomanjkanje vitamina A, vitaminov skupine B ter esencialnih aminokislin vodi v razne oblike dermatitisov, ki jih je treba včasih celo klinično zdraviti. Zmernemu pomanjkanju vitaminov in aminokislin je celo v bogatem svetu izpostavljeno več kot polovica ljudi. Rezultat je slaba, hrapava koža, neprijetna na otip in za oko.
Kako do idealne kože, las in nohtov
Slabo prehranjevanje se pozna tudi na laseh in nohtih. V lasnih in nohtnih mešičkih se celice nenehno delijo, zato lasje in nohti venomer rastejo. Napeta koža, bleščeča in mehka, svetleči lasje in čvrsti nohti so dokaz pravilnega prehranjevanja. Vsak dan nastaja in odmira na sto tisoče kožnih celic. Ker se tudi obnavljajo, moramo izbrati pravilne gradnike za izdelavo kožnih celic, saj bo sicer koža iz dneva v dan slabša. Če želimo imeti lepo in zdravo kožo, moramo pozornost nameniti izboru beljakovin. Aminokisline so v beljakovinah vseh vrst mesa, v mleku in mlečnih izdelkih, fižolu in drugih stročnicah, ajdi, proseni kaši in žitih. Pomembno je, da beljakovine med seboj sestavljamo, kombiniramo. Če imamo v krvi več kot 8 gramov beljakovin na deciliter krvi, se dobro počutimo in smo zelo aktivni. Pri samo šestih gramih beljakovin na deciliter krvi ali manj se bomo počutili utrujeni, mlahavi in brez energije. Zato, če hočemo izboljšati kožo, moramo dvigniti raven beljakovin.
Za mlado in lepo kožo, nohte in lase so nujni vitamini skupine B, ki preprečujejo drobcene razpoke v koži, vdor škodljivih snovi v telo in glivična vnetja nohtov, pri laseh pa ohranjajo naravno barvo. Nekateri vitamini B so v živalskih virih (jajčnem rumenjaku, drobovini ...), pa tudi v kvasu, žitu, arašidih, fižolu in drugih stročnicah.
Karotenoidne snovi varujejo kožo, lase in nohte pred okvarami prostih radikalov. Iz njih telo izdela vitamin A za zdravo kožo in preprečevanje starostnih peg. Ta vitamin sodeluje tudi pri odpravljanju aken, ognojkov, mozoljev in odprtih čirov. Dobimo ga v temno zeleno ali v intenzivno rdeče in oranžno obarvanih sadju in zelenjavi.
Če hočemo, da bo naša koža prožna in hkrati čvrsta, se moramo posvetiti spodnji plasti, usnjici. Tu je pomemben vitamin C, ki pomaga kolagenu zadrževati vodo v koži in ohranjati napetost kože. Vitamin C moramo kombinirati s flavonoidnimi snovmi v jagodičevju, rdeči pesi in zelenem čaju.
Vitamin E je vitamin lepote in mladosti, saj preprečuje oksidacijo in s tem staranje kože. Največ vitamina E dobimo v olju pšeničnih kalčkov, lešnikih, mandljih in pinjolah. V drobnih obraznih in očesnih žilicah vitamin E pospešuje pretok krvi in nastajanje novih celic. Za žametno kožo je mineral baker v posušenem fižolu, grahu, polnovrednem žitu, suhih slivah, drobovini, rakcih in v večini morske hrane. Za gladkost in mehkobo kože poskrbi kalcij. Tega je največ v mleku in mlečnih izdelkih, pa tudi v makovih semenih in figah.
Za hitro obnavljanje kože je pomemben jod, dobimo ga v čebuli in v vsej morski hrani. Kalij preprečuje nastajanje aken. Največ ga je v avokadu, dinji, agrumih, paradižniku, vodni kreši, zeleni listnati zelenjavi, listih mete, bananah, sončničnih semenih in krompirju.
Zelo pomembno je, da imamo v prehrani pravo razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6, kar omogoča, da bo telo ustvarilo protivnetne prostaglandine in koža bo čista, brez mozoljev. Maščobne kisline omega 3 so zelo pomembne tudi za vzdrževanje vlažnosti kože in prožnosti las.
Starost je subjektivno počutje
Poznamo tri vrste starosti: kronološko starost, ki jo merimo z datumom rojstva. Druga je biološka starost in tretja je duševna starost. Samo na prvo ne moremo vplivati, na drugi dve lahko. Petdesetletnica, ki skrbi zase in pazi na razvade, ima lahko samo trideset ali petintrideset let biološke starosti. Razliko v videzu najbolj pojasnjuje raven glutationa v krvi. Čim višja je, tam mlajši smo. Naravni glutation je v avokadu, lubenicah, beluših, pomarančah, grenivkah, orehih, paradižnikih, čebuli, korenju, presni špinači, zelju, cvetači, brokoliju in v neolupljenem kuhanem krompirju. Nastajanje glutationa spodbujata vitamin C in selen.
Za pomlajevanje imajo odločilno vlogo celična jedra. V njih so dedne zasnove, naši geni. Ti so zgrajeni iz nukleninskih kislin, te pa se povezujejo v nukleotide. Za proces obnove so nujni še prebavni encimi, nukleaze. Uživajmo več špinače, jagodičja, gob, orehov in semen, jajc, kaviarja, fižola, graha in drugih stročnic.
Ko se razdajamo drugim, razgaljamo našo osebnost. Koža, lasje, nohti in oči kot ogledala prikazujejo našo skrb za zdravje in lepoto.
Za lepšo kožo, lase in nohte
Pomoč pri izgubi leska v laseh
Vzrok za izgubo leska v laseh je po navadi pomanjkanje cistina, spojine z žveplom. Povod za to pa z dimom onesnaženo okolje, ki ga lahko povzročata tudi že kajenje cigaret in stresno življenje. Preventivno in na dolgi rok uživajmo več hrane bogate s cistinom in žveplom. Največ cistina dobimo v jajcih, lososu in nekaterih drugih ribah. V živilih s cistinom je sočasno še metionin, ki pravzaprav veže molekule žvepla na cistin. Pomaga predvsem beljakovinska hrana, zato je dobro poleg rib in nežnega mesa uživati še mlečne izdelke, sire, skuto in druge. Od rastlinskih virov beljakovin pa ne pozabimo na fižol in vse druge stročnice. Odločna preventiva so tudi čebulnice: por, česen, čebula, šalotka, drobnjak, čemaž ter sladki komarček iz vrst kobulnic.
Črni čaj zoper utrujene oči
Dve vrečki črnega čaja potopimo v kozarcu hladne vode in vse skupaj postavimo v hladilnik vsaj za pol ure. Potem ohlajeni vrečki položimo na očiščeni veki. Leže mirujemo nekaj minut. To prebudi oči in napne kožo okrog njih.
Skuta z oljkami in avokadom
Oljke izkoščičimo in skupaj z avokadom nasekljamo ter vmešamo v skuto. Solimo in popramo po želji. Z lončkom oblikujemo kupček, ki ga okrasimo z orehovim jedrcem in obdamo z rezinami avokada, ki smo jih dodobra pokapali z limoninim sokom in pojejmo dokaj hitro. Koristi koži, lasem, nohtom.
Stari ljudski recept za lase
Kuhajmo 4 do 5 stebel pora v loncu vrele vode vsaj 20 minut. Tekočino precedimo in ohladimo do primerne mlačnosti ter s tem sperimo lase, ki smo jih predhodno umili. Podobno velja za medeno vodo: žličko ali dve medu raztopimo v četrt litra mlačne vode, stisnemo nekaj limoninega soka ali žličko jabolčnega kisa in s tem speremo.
